Search the digital library catalog

Abstract: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Keywords: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 605; Downloads: 44
Full text (1,32 MB)

Abstract: V diplomsko raziskavo je bilo vključenih sedem različnih kultivarjev paradižnika: 'Rdeča češnja', 'White Beauty', 'Green Zebra', 'Optima F1', 'Hellfrucht', 'Yellow Submarine' in 'Zuckertraube', ki so bili v letu 2009 ekološko pridelani v kolekciji na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Izvrednotena je bila masa, barva in trdota plodov ter vsebnost sladkorja. V plodovih je bila analizirana vsebnost karotenoidov in nekaterih fenolnih kislin. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika  videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali na 10 cm premici. Kultivar je statistično značilno vplival na vse parametre, merjene na plodovih, ter na vsebnost karotenoidov in fenolnih kislin. Po pričakovanjih so največ likopena vsebovali rdeče obarvani plodovi kultivarjev 'Rdeča češnja', 'Optima F1' in 'Hellfrucht'. Pri ocenah senzorike so po nekaterih lastnostih (barva, oblika in sočnost) bili značilno više ocenjeni kultivarji rdeče barve, glede na rezultate pri skupnem vtisu pa sta se izkazala kot najbolj všečna kultivarja 'Hellfrucht' in 'Green Zebra'.
Keywords: paradižnik, kutivar, ekološko kmetijstvo, kemijska analiza, senzorične lastnosti
Published in DKUM: 13.10.2011; Views: 3743; Downloads: 288
Full text (1,05 MB)