| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Osebno in kulturno nomadstvo v izbranih delih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2023, original scientific article

Abstract: Članek se ukvarja s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih sodobnih slovenskih pisateljic. Upošteva težnjo, ki je v literarnozgodovinskih raziskavah zadnjih let zelo poudarjena, namreč, da je pri analizah literarnih del potrebno upoštevati vidik prestopanja in prehajanja meja ter hibridnost pisateljskih identitet. Različni raziskovalci menijo, da je potrebno negovati odprt raziskovalni odnos do vsega, kar je bilo v slovenski literarni zgodovini snovno in tematsko, pa tudi jezikovno drugačno, a obenem povezujoče. Članek izhaja iz prepričanja, da slovenska literarna besedila v medkulturnem kontekstu drugače razumemo in da vzpostavljajo le-ta zanimiv medbesedilni dialog s številnimi drugimi jeziki in kulturami.
Keywords: večkulturnost, medkulturnost, transkulturnost, sodobne slovenske pisateljice, sodobni slovenski roman
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 74; Downloads: 11
.pdf Full text (1,10 MB)
This document has many files! More...

2.
Literarno-jezikovna polifonija in jezikovni prestop v literaturi Brine Svit
Silvija Borovnik, 2016, published scientific conference contribution

Abstract: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Keywords: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 140; Downloads: 3
URL Link to full text

3.
Slovenski narod in država v izbranih esejih Draga Jančarja
Silvija Borovnik, 2015, published scientific conference contribution

Abstract: Drago Jančar sodi med najbolj plodovite in najbolj prevajane sodobne slovenske pisatelje. Je prozaist, avtor krajše proze in romana, dramatik in večkrat nagrajeni esejist. Kot esejist se je vedno oglašal tudi v zvezi z aktualnimi vprašanji, ki so se nanašala na vlogo Slovencev v zgodovini, bodisi v okviru zdaj že bivše Jugoslavije, pozneje v kontekstu Srednje Evrope ter v nedavni sodobnosti, to je v času osamosvajanja od bivše skupne države in vstopanja v Evropsko unijo. Njegova beseda je vselej naletela na veliko pozornosti in polemičen odmev.
Keywords: slovenska književnost, slovenski pisatelji, esej, slovenska identiteta, Jančar, Drago, 1948-, "Terra incognita"
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 202; Downloads: 4
URL Link to full text

4.
Slovene women writers at the beginning of the 20th century : writing from the edge
Alenka Jensterle-Doležal, 2023

Abstract: The monograph Slovene Women Writers at the Beginning of the 20th Century consists of eleven literary studies and an appendix containing biographies of the authors. This comparative research focuses on Slovene female authors at the beginning of Slovene modernism (the so-called “moderna” period). This monograph attempts to bring into focus forgotten female Slovene writers from this period, thus offering a critical view into the creations of Slovenian female authors of the “moderna” era (with reference to the broader fin-de-siècle period). This monograph focuses on the work of four key Slovene female authors of the “moderna” period: female prose writer and feminist Zofka Kveder (1878–1926) and the female poets Vida Jeraj (1875–1932), Ljudmila Poljanec (1874–1948), and Lili Novy (1885–1958). The book thus brings new insights into Slovene and Central European studies and comparative literary history, as well as spreading knowledge about the literary works of Slovene female authors in the wider scientific space.
Keywords: Slovene literature, Slovene women writers, Zofka Kveder, Vida Jeraj, Ljudmila Poljanec, Lili Novy
Published in DKUM: 21.08.2023; Views: 900; Downloads: 38
.pdf Full text (2,86 MB)
This document has many files! More...

5.
Ugledati se v drugem : slovenska književnost v medkulturnem kontekstu
Silvija Borovnik, 2022

Abstract: Monografija obsega enajst študij na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Slovenci smo s svojo kulturno in literarno zgodovino del Srednje Evrope, kjer so nas oblikovale različne identitete, zaznamovane tudi z migracijami. Naš položaj je bil zaznamovan z drugostjo in drugačnostjo, obenem pa smo drugost sprejemali tudi sami in se z njo oplajali. Različna slovenska literarna dela pa so izražala stisko in razdvojenost zaradi velikih idejnih, ideoloških in političnih premikov v dvajsetem stoletju. Monografija sledi spoznanjem novejše literarne vede, da v slovenskem prostoru ne moremo govoriti le o slovenski kulturi, temveč o kulturah na Slovenskem in da moramo v slovenskih literarnih zgodovinah upoštevati dela vseh tistih, ki so pri nas ustvarjali ali še ustvarjajo tudi v drugih jezikih. Obenem pa se dr. S. Borovnik zavzema za to, da je treba upoštevati tudi delo vseh tistih slovenskih pisateljev in pisateljic, ki so se iz Slovenije izselili, ali pa živijo v drugih državah kot pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine. Ta monografija je prispevek k medkulturni literarni zgodovini. V njej avtorica dokazuje, da enojezični in enonacionalni model književnosti ne obstaja in da je bil v preteklosti iz različnih, tudi ideoloških razlogov, umetno narejen.
Keywords: slovenska književnost, medkulturnost, večkulturnost, dvojezičnost, večjezičnost
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 685; Downloads: 105
.pdf Full text (3,10 MB)
This document has many files! More...

6.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Keywords: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 989; Downloads: 318
.pdf Full text (4,16 MB)

7.
Slovenščina kot odraz osebne in narodne identitete v literarnem delu Florjana Lipuša
Silvija Borovnik, 2019, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Članek se ukvarja s podobo in pomenom slovenskega jezika v literarnem delu Florjana Lipuša, s posebnim poudarkom na njegovih doslej zadnjih objavljenih proznih delih Mirne duše (2015) in Gramoz (2017). Pisatelj, ki živi in dela v Avstriji, je namreč vse svoje literarno delo objavil v slovenščini, ki je bila v tem okolju nezaželeni in preganjani jezik. Tudi s svojim najnovejšim literarnim delom se Lipuš odziva tako na zgodovinske kot na sodobne probleme koroških Slovencev.
Keywords: slovenščina, literarna dela, Mirne duše, Gramoz, Lipuš, Florjan, 1937-
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 447; Downloads: 14
URL Link to full text

8.
Življenje in delo Igorja Torkarja : magistrsko delo
Anja Vrabl, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in dramska dela slovenskega ustvarjalca Borisa Fakina, ki je ustvarjal pod psevdonimom Igor Torkar. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in analizo literarnih del. V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi, ki so nam bili v pomoč pri literarnoteoretski analizi Torkarjevih del. Glavna pojma sta roman in drama, saj so obravnavana tako prozna kot tudi dramska dela. V nadaljevanju je s pomočjo člankov in intervjujev predstavljeno avtorjevo življenje in delo. V magistrsko delo je vključen kratek oris t. i. dachauskih procesov, saj so imeli montirani sodni procesi velik vpliv na literarno ustvarjanje obravnavanega avtorja. Bistvo magistrske naloge je zajeto v analizi literarnih del. Podrobno smo analizirali, kakšne so značilnosti Torkarjevih romanov, temu pa smo dodali še analizo nekaterih dramskih del. Obravnavani so trije romani: Deseti bratje, Umiranje na obroke in Smrt na počitnicah. Ugotovili smo, da je Torkar snov za romane črpal predvsem iz svojega življenja. Obravnavali smo tudi naslednja dramska dela: Pisana žoga, Pozabljeni ljudje, Delirij, Zlata mladina, Požar, Vstajenje Jožefa Švejka, Revizor 93. Po obsežni analizi literarnih del smo raziskali, kako so Torkarjeva dela sprejeli drugi ustvarjalci. Ob koncu raziskovanja smo izsledke strnili v sklepnem poglavju.
Keywords: Igor Torkar, roman, drama, literarna analiza, dachauski procesi
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1473; Downloads: 68
.pdf Full text (1,57 MB)

9.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Keywords: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Published in DKUM: 25.09.2020; Views: 1245; Downloads: 272
.pdf Full text (2,04 MB)

10.
Kriminalke Avgusta Demšarja
Urška Tivadar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Kriminalke Avgusta Demšarja smo opredelili žanrsko literaturo, pri čemer so nas zanimale predvsem sodobne slovenske kriminalke slovenskega pisca kriminalk Avgusta Demšarja. Kriminalke zahtevajo zbranega bralca, ki skuša skupaj z detektivom, ki vseskozi podaja namige, razvozlati uganko in odkriti morilca. V začetku naloge sta podana definicija in razvoj kriminalke, nato sledi primerjava sodobne kriminalke s klasično. V nadaljevanju smo se osredotočili na mariborskega pisatelja kriminalk Avgusta Demšarja in literarno analizo vseh njegovih kriminalnih romanov. Analiza je bila podana s predhodno obravnavo literarne teorije. Po analizi celotnega opusa smo navedli profile morilcev, ki se pojavljajo v romanih. Osredotočili smo se tudi na osrednji lik, tj. lik detektiva. Zanimala so nas pravila pisanja kriminalnih zgodb, ki jih je podal S. S. Van Dine, predvsem pa v kolikšni meri jih je obravnavani avtor pri pisanju svojih zgodb upošteval. Raziskava je potrdila naše hipoteze, da gre pri kriminalkah obravnavanega pisatelja za odmik od kriminalnega žanra, saj je avtor žanr presegel s prvinami, ki jih je vanj vnesel, da gre za opus sodobnih slovenskih kriminalk in da pisatelj pri pisanju svojih zgodb ni v celoti upošteval Van Dinovih pravil.
Keywords: Avgust Demšar, kriminalka, detektivski roman, sodobni slovenski roman, Maribor, detektiv, Martin Vrenko, Miloš, družbena kritika, tabu teme.
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1734; Downloads: 247
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 12.64 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica