1. Response of two different wheat varieties to glow and afterglow oxygen plasmaPia Starič, Silva Grobelnik Mlakar, Ita Junkar, 2021, original scientific article Abstract: Cold plasma technology has received significant attention in agriculture due to its effect on the seeds and plants of important cultivars, such as wheat. Due to climate change, wherein increasing temperatures and droughts are frequent, it is important to consider novel approaches to agricultural production. As increased dormancy levels in wheat are correlated with high temperatures and drought, improving the germination and root growth of wheat seeds could offer new possibilities for seed sowing. The main objective of this study was to evaluate the influence of direct (glow) and indirect (afterglow) radio-frequency (RF) oxygen plasma treatments on the germination of two winter wheat varieties: Apache and Bezostaya 1. The influence of plasma treatment on seed surface morphology was studied using scanning electron microscopy, and it was observed that direct plasma treatment resulted in a high etching and nanostructuring of the seed surface. The effect of plasma treatment on germination was evaluated by measuring the germination rate, counting the number of roots and the length of the root system, and the fresh weight of seedlings. The results of this study indicate that the response of seeds to direct and indirect plasma treatment may be variety-dependent, as differences between the two wheat varieties were observed.
Keywords: cold plasma, nonthermal plasma, wheat, plants, afterglow plasma, glow plasma, SEM, roots, vigor, germination
Published in DKUM: 10.12.2024; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (2,64 MB)
This document has many files! More... |
2. Kalivost solate kot indikator zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : diplomsko deloVal Šenekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izrabljen substrat, ki nastane pri gojenju bukovega ostrigarja, lahko predstavlja potencialno organsko gnojilo. V diplomski nalogi je bilo s kalitvenim testom na solati preučeno, kdaj bi bil kompostiran substrat primeren za nadaljnje gnojenje rastlin. Izrabljen gobji substrat (IGS) je bil kompostiran 84 dni. Kompost smo vzorčili vsakih 14 dni in iz vzorcev z deionizirano vodo naredili vodne ekstrakte v razmerju 1:10, s katerimi smo omočili semena solate v petrijevkah. Kaljenje se je sedem dni beležilo na vsakih 24 ur. S pomočjo slik in računalniškega programa se je po sedmih dneh izmerilo dolžine korenin in nadzemnega dela. Izračunani so bili dodatni parametri, kot so skupna kalivost, hitrost kalitve, skupna hitrost kalitve in koeficient hitrosti kalitve. Kalivost solate je bila pri vodnem ekstraktu komposta IGS, ki je bil kompostiran 0, 42, 56, 70 in 84 dni, enaka kot pri deionizirani vodi (82,1–93,2 %). Izračunani indeksi, ki poleg končne, upoštevajo še dinamiko kalitve semen, so bolj natančni in kažejo signifikantno boljše rezultate pri kontroli in najdlje časa kompostiranem kompostu (K: 84). Ekstrakti IGS, kompostiranega 0, 42, 56, 70 in 84 dni, omogočajo kalčkom solate v primerjavi z deionizirano vodo (dolžina rastline 44,4 mm) značilno bolj uspešno rast (dolžina rastline 53,1–59,5 mm). Nekompostiran IGS in IGS kompostiran za dlje kot 42 dni je na podlagi rezultatov kalitvenih testov primeren za uporabo kot gnojilo, najboljše rezultate pa dosežemo, če je kompost zorjen 84 dni.
Keywords: kompostiranje, izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, kemični parametri kakovosti komposta, kalivost solate
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,63 MB) |
3. Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelave : diplomsko deloStrahinja Jovanović, 2024, undergraduate thesis Abstract: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju
FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Keywords: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Published in DKUM: 22.07.2024; Views: 141; Downloads: 28
Full text (2,66 MB) |
4. Exposure to Cattle Slurry of Different Concentrations Influence Germination and Initial Growth of Selected Grass and Legume SpeciesAnastazija Gselman, Vilma Sem, Silva Grobelnik Mlakar, 2023, original scientific article Abstract: In addition to improving soil quality, the fertilisation of grassland with cattle slurry is often associated with seed dispersal. Most studies focus on the effects of cattle slurry on the germination and early development of weed species, but less is known about how slurry affects the germination process of grasses and forage legumes. The aim of Experiment I of our study was therefore to investigate the influence of soaking time in cattle slurry of different concentrations on Lolium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense and Trifolium repens. Seeds were soaked in undiluted (100%) and diluted cattle slurries (50% and 25%) for 14, 28, 42, 56, 70 and 84 days. Experiment II was conducted to study the initial growth of studied plants from seeds soaked in cattle slurry of different concentrations for 14 days. After the germination test, which was carried out under controlled conditions, the germination index (GI) was calculated. The results (Experiment I) show that a short soaking in cattle slurry (14 days) has no negative effect on the germination process for all species. However, a longer soaking resulted in significantly reduced and delayed germination, especially in undiluted slurry for grasses and diluted slurries for clovers. The slurry concentration (Experiment II) only influenced the root growth of L. multiflorum. Seedlings grown from seeds soaked in undiluted slurry had a 17% higher relative root length than the control and developed significantly longer root systems than the other two slurry concentrations.
Keywords: cattle slurry, soaking time, seed germination, initial plant growth, Lollium multiflorum, Dactylis glomerata, Trifolium pratense, Trifolium repens
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 477; Downloads: 25
Full text (1,80 MB)
This document has many files! More... |
5. Vpliv izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kemijske ter fizikalne lastnosti paradižnika v konvencionalnem sistemu pridelave : diplomsko deloMihael Korez, 2023, undergraduate thesis Abstract: Gnojilo, s katerim prispevamo k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje je lahko tudi kompost iz lignoceluloznega odpada, ki nastaja kot stranski produkt pri pridelavi gob. Cilj študije je bil oceniti primernost kompostiranega gobjega substrata za gnojenje ter vpliv tega na pridelek in kakovost paradižnika. Raziskava je potekala v letu 2022 na tržno usmerjeni zelenjadarski kmetiji Murko. Vključevala je štiri gnojilna obravnavanja: kontrolo (C), standardno gnojenje z mineralnimi gnojili (S), gnojenje s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom (IGS) in kombinacijo mineralnih gnojil ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS), zasnovano v naključnem blok sistemu s tremi ponovitvami. Uporabljen je bil kultivar paradižnika 'Belle F1', ki je bil posajen v rastlinjak. Vrednotenje je zajemalo šest obiranj paradižnika, oceno skupnega in tržnega ter netržnega pridelka. V laboratoriju FKBV so bila izvedena merjenja premera, višine in mase plodov. Analizirane so bile vsebnosti sladkorja, C-vitamina, nitratov, nitritov, titracijskih kislin ter količine suhe snovi. Vzorčenje tal je potekalo na začetku in koncu rastne dobe, s tem pa so bile opravljene meritve parametrov tal v laboratoriju FKBV, vključno z vsebnostjo hranil, reakcijo tal ter organsko snovjo. Rezultati enoletnih meritev so pokazali, da so bili plodovi na obravnavanju S+IGS v povprečju višji (67,7 ± 0,80 mm) od C (63,3 ± 1,31 mm) in IGS (62,3 ± 1,58 mm). Gnojenje z različnimi gnojil in njihovimi kombinacijami (S, IGS, S +IGS) ni vplivalo na višino pridelka, število plodov in parametre kakovosti paradižnika, kar je najverjetneje posledica visoke vrednosti mineralnega dušika v tleh pred in med rastno dobo paradižnika.
Keywords: izrabljen gobji substrat, paradižnik, gnojenje, pridelek, kakovost
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 567; Downloads: 42
Full text (2,52 MB) |
6. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, undergraduate thesis Abstract: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Keywords: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 745; Downloads: 181
Full text (2,23 MB) |
7. Poznavanje načinov pridelave sadja in navade potrošnikov v času covid-19 razmer : magistrsko deloValerija Bezjak, 2022, master's thesis Abstract: Slovenija je 12. marca 2020 razglasila epidemijo zaradi koronavirusa SARS-CoV2, ki povzroča respiratorno bolezen koronavirusa covid-19. Po izbruhu epidemije se je način življenja bistveno spremenil; strah pred boleznijo in zaprtje trgovskih centrov sta vnesla spremembe v brezskrben način nakupovanja hrane. V letu 2021 smo med 248 potrošniki iz celotne Slovenije opravili anketo, s katero smo preverili njihovo poznavanje načinov pridelave sadja ter spremembe njihovih nakupovalnih navad v času covid-19 razmer. Rezultati ankete so pokazali, da potrošniki slabo poznajo razlike med pridelovalnimi sistemi; najbolje so seznanjeni z integriranim in konvencionalnim načinom pridelave sadja (60 % oz. 52 % poznavanje), z ostalimi načini, kot so ekološko, biodinamično, »0,0 MRL« in »low-input« pa slabše (poznavanje pod 46 %). Poznavanje načinov pridelave pri potrošnikih ni povezano z njihovo starostjo, razen pri konvencionalnem načinu, kjer so ga v večini prepoznali potrošniki, stari nad 30 let. Spol in kraj bivanja (ruralno ali urbano območje) nista imela vpliva na poznavanje pridelovalnih sistemov. Glede nakupovalnih navad potrošnikov v času covid-19 razmer je 44,4 % vprašanih izjavilo, da so v času pandemije manj pogosto obiskovali trgovine; 21,5 % je raje nakupovalo živila preko spleta. Potrošniki so se v času pandemije covida-19 nekoliko pogosteje odločili za nakup embalirane hrane.
Keywords: covid-19, lokalna oskrba, potrošnike odločitve, način pridelave sadja, nakupovalne navade
Published in DKUM: 05.12.2022; Views: 552; Downloads: 56
Full text (1,60 MB) |
8. Izplen tofuja različnih sort soje : magistrsko deloTina Jakolič, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Keywords: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 545; Downloads: 30
Full text (2,48 MB) |
9. Pridelava zrnatih stročnic2022 Abstract: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1080; Downloads: 96
Full text (61,18 MB)
This document has many files! More... |
10. Zrnate stročnice v prehrani2022 Abstract: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Keywords: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 1055; Downloads: 115
Full text (22,65 MB)
This document has many files! More... |
