| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba dihalnih blazinic na pediatriji
Tatjana Trajber, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili namen in način uporabe dihalnih (apnea) blazinic, ki se uporabljajo pri obravnavi otrok s tveganji za motnje dihanja. Opisali smo nekatera pogostejša respiratorna obolenja pri novorojenčku in dojenčku, ter zdravstveno nego teh otrok. Predstavili smo tudi standard negovalnih intervencij, ki se nanaša na uporabo apnea blazinic pri novorojenčku in dojenčku. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katero smo izvedli leta 2009 med negovalnim osebjem na Kliniki za pediatrijo in Kliniki za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 46 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Zanimalo nas je mnenje negovalnega osebja o pravem namenu in pravilnem načinu uporabe apnea blazinic, o pravilni seznanjenosti z njihovim načinom delovanja, in varnostjo za otroka. Zanimalo nas je, ali negovalno osebje pri uporabi apnea blazinic ravna po predpisanem standardu negovalne intervencije. Ugotovili smo, da negovalno osebje pogosto uporablja apnea blazinice, da je seznanjeno s pravilnim načinom njihove uporabe in z njenim namenom ter da meni, da je to varen pripomoček za posebno nego otrok s tveganjem za motnje dihanja. Rezultati naše raziskave so razkrili tudi dve pomanjkljivosti — nepopolno seznanjenost negovalnega osebja s pravilnim načinom delovanja apnea blazinic in neuporabo standarda za isto negovalno intervencijo.
Keywords: apnea blazinica, motnje dihanja, novorojenček, dojenček, zdravstvena nega, standard negovalne intervencije
Published: 09.03.2010; Views: 1936; Downloads: 332
.pdf Full text (2,62 MB)

2.
Smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize v odvisnosti od razvoja perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov v Mariboru (1988-2003)
Polona Seme-Ciglenečki, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, 2010, original scientific article

Abstract: Namen: Raziskati smeri gibanja pojavnosti cerebralne paralize (CP) v Mariboru v populaciji otrok rojenih v obdobju 1988-2003 v povezavi s tehnološkim in farmakološkim razvojem perinatalne medicine in intenzivnega zdravljenja novorojenčkov. Metode: V populacijsko študijo smo zajeli 52.450 živorojenih (1988-2003) na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in 1. januarja 2006 še bivajočih na področju regije Maribor. Uporabili smo več virov informacij. Pregledali smo nevropediatrično in drugo specialistično zdravstveno dokumentacijo otrok obravnavanih v centrih za razvojno nevrologijo in habilitacijo otrok z motnjami v razvoju. Stopnjo pojavnosti CP smo analizirali v letnih kohortah z ozirom na porodno težo, gestacijsko starost, vrste CP in stopnjo prizadetosti in vse skupaj v povezavi z razvojem fetalne in neonatalne medicine. Rezultati: Izračunana srednja vrednost prevalence CP v raziskovani populacijski skupini je 3,7/1000 preživelih otrok, 2,7/1 000 v skupini nedonošenih in 1/1000 v skupini donošenih. Prevladujoča oblika CP je spastična diplegija. 44% otrok s CP iz raziskovane skupine (1998-2003) je bilo po sistemu razvrščanja glede na grobo motoriko (Gross Motor Function Classification System) uvrščenih v skupini I in II (najlažjo in blago obliko prizadetosti). Povečanje stopnje CP v letih 1999, 2000 in 2001 lahko pojasnimo z izjemnim povečanjem števila živorojenih z zelo nizko porodno težo v zadnjem petletnem obdobju, povezano z istočasno povečanim preživetjem nedonošenčkov gestacijske starosti 28-32 tednov. V zadnjih 10 letih se je v Mariboru stopnja umrljivosti novorojenčkov signifikantno zmanjšala od 6,6/1000 živorojenih v letu 1997 na 3,1/1000 v letu 2001 in na 1,8/1000 živorojenih v letu 2009. Zaključek: Razvojne spremembe na področju perinatalne in neonatalne medicine v Mariboru od leta 1994 naprej so vodile do očitnega znižanja zgodnje umrljivosti novorojenčkov, kar je zaradi povečane stopnje preživetja nedonošenih prehodno povečalo tudi stopnjo CP.
Published: 10.07.2015; Views: 470; Downloads: 24
URL Link to full text

3.
Tridimenzionalna ultrazvočna preiskava možganov pri novorojenčku in dojenčku
Igor Japelj, Silva Burja, Ksenija Ogrizek-Pelkič, Alojz Gregorič, Stanko Pšeničnik, 2003, review article

Abstract: Izhodišča. Opisujemo tridimenzionalno ultrazvočno preiskavo možganov pri novorojenčku in dojenčku; ta ima v primerjavi z dvodimenzionalno preiskavo nekatere prednosti. Zaključki. Tridimenzionalna ultrazvočna preiskava možganov v primerjavi z dvodimenzionalno skrajša čas preiskovanja. Omogoča istočasno prikaz kateregakoli dela možganov iz posnete tridimenzionalne prostornine v treh različnih ortogonalnih ravninah in s tem povečuje natančnost in zanesljivost diagnoze.
Published: 21.12.2015; Views: 462; Downloads: 8
URL Link to full text

4.
Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu
Mirjana Naveršnik, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, Alojz Tapajner, 2011, original scientific article

Abstract: IZHODIŠČA. Pojavnost prezgodnjih porodov narašča. Večino prezgodaj rojenih otrok predstavljajo blago nedonošeni novorojenčki (gestacijska starost od 34 sup 0/7 (34 tednov in 0 dni) do 36 sup 6/7). Prisotna je potreba po testiranju hipoteze, da pogostejša obolevnost v tej skupini pomembno podaljšuje dolžino bivanja v porodnišnici. METODE. V retrospektivno raziskavo smo zajeli populacijo novorojenčkov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2008 z gestacijsko starostjo od 34 do 42 tednov. Podatke smo pridobili iz dveh podatkovnih baz, in sicer iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije in Medicinskega informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Novorojenčke smo razdelili v skupino donošenih (n = 1.861) in skupino blago nedonošenih novorojenčkov (n = 100). Enota preučevanja je bila dolžina bivanja v bolnišnici po rojstvu. Preiskovali smo naslednje spremenljivke in njihov medsebojni vpliv na dolžino bivanja v bolnišnici: način poroda, dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica in dehidracija. REZULTATI. Povprečna dolžina bivanja v bolnišnici je bila pri blago nedonošenih novorojenčkih 7,7 dni, pri donošenih pa 4,2 dni. Razlika je bila statistično značilna (p < 0,001). Statistično značilno pogostejši carski rez v skupini blago nedonošenih in značilno pogostejša pojavnost opazovanih spremenljivk (dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica, dehidracija) in njihova obravnava so statistično pomembno podaljšali bivanje v bolnišnici. ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave so potrdili hipotezo o statistično pomembno povečani obolevnosti v skupini blago nedonošenih novorojenčkov in pomembno povečani potrebi po obravnavi v enoti posebne nege ter podaljšanem bivanju v bolnišnici po rojstvu. Zato je potrebno trezno odločanje zlasti ob indukciji poroda ali elektivnem carskem rezu v zgodnejših terminih.
Keywords: nedonošenčki, nedonošenost, bolnišnično zdravljenje, hospitalizacija
Published: 21.12.2015; Views: 560; Downloads: 23
URL Link to full text

5.
Prirojene motnje presnove v obdobju novorojenčka
Silva Burja, 2012, review article

Abstract: Kadar pri akutno in težje obolelem novorojenčku nimamo zanesljive diagnoze, moramo pomisliti tudi na možnost prirojene motnje presnove. Poleg skrbne anamneze in natančnega kliničnega pregleda so za diagnozo potrebni tudi biokemični in molekularno genetični testi. Osnovne diagnostične preiskave krvi(kompletna krvna slika, elektroliti, glukoza, mikroacidobazno ravnotežje, kreatin-kinaza, trigliceridi, laktat in amoniak) ter urina (glukoza, beljakovine in ketonska telesa) nam dajo prve informacije o vrsti presnovne motnje, kar terja nadaljnjo specifično diagnostiko. Vse metabolične bolezni skupaj zajemajo najmanj 1 % vseh novorojenčkov, kar bi za Slovenijo pomenilo okoli 200 otrok letno. Velika večina otrok s prirojeno presnovno boleznijo ostane neprepoznana. Pravočasna prepoznava teh bolezni bi lahko v marsikaterem primeru sprožila pravočasno zdravljenje. Normalen rezultat neonatalnega presejanja ne izključuje možnosti prirojene presnovne bolezni, saj z njim odkrivamo le omejeno število teh bolezni.
Keywords: Diagnosis, Diagnostika, Dojenček, novorojenček, Infant, Newborn, Metabolism, Inborn Errors, metabolizem, Metabolizem, prirojene motnje, novorojenček, presnovne motnje
Published: 30.12.2015; Views: 609; Downloads: 28
URL Link to full text

6.
Obolenja prebavil in nujna stanja v obdobju novorojenčka
Silva Burja, 2012, review article

Abstract: V skupini novorojenčkov z običajnimi prebavnimi težavami je tudi pomembna skupina otrok z zelo resnimi obolenji prebavil s kirurškimi diagnozami. Prispevek je osredotočen na tiste, ki jih najpogosteje srečamo v praksi in razpravlja o nekaterih potencialno ogrožajočih prirojenih anomalijah in drugih obolenjih prebavil, ki se pojavijo že v obdobju novorojenčka. Naš namen je bil poglobiti razpravo o tej problematiki s poudarki na pomembnosti hitrega in pravilnega ukrepanja v vsakodnevni praksi.
Keywords: Dojenček, novorojenček, Emergencies, Gastrointestinal Diseases, Gastrointestinalne bolezni, Infant, Newborn, novorojenčki, Nujna stanja, prebavila
Published: 30.12.2015; Views: 433; Downloads: 24
URL Link to full text

7.
Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica