2.
Raziskava vpliva alkohola na prometno varnost v Pomurju v obdobju 2003-2008 : diplomsko delo magistrskega študijaSilva Bohnec, 2009, master's thesis/paper
Abstract: Hitra rast cestnega prometa je ena od značilnosti sodobne civilizacije. Moderen in hiter promet, takšen kot prežema našo vsakdanjost, prinaša veliko dinamiko v gospodarsko in hkrati družbeno življenje in pripomore tudi k splošni blaginji človeštva. Motorni cestni promet — ta fenomen sodobnega časa — prinaša na žalost tudi številne nenadomestljive človeške in materialne žrtve, ki so posledica prometnih nesreč. Varnost cestnega prometa najpogosteje povezujemo s številom prometnih nesreč, mrtvimi in telesno poškodovanimi udeleženci. Na tem področju je bil v zadnjih desetih letih storjen velik napredek, a žal je Slovenija še vedno na repu seznama evropske cestne varnosti. Namen magistrskega dela je raziskati vplivne dejavnike na število in posledice prometnih nesreč v Pomurju v obdobju 2003—2008, pri čemer je poudarek na raziskavi vpliva alkohola na prometno varnost. Analiza vzrokov, ki so pripeljali do najhujših prometnih nesreč, kaže, da je tudi v Pomurju daleč najpogostejši primarni vzrok neprilagojena hitrost, v veliki večini hujših prometnih nesreč pa je kot sekundarni vzrok zastopan tudi alkohol, kar je še posebej zaskrbljujoče, saj je vse (pre)več mladih udeležencev oz. povzročiteljev prometnih nesreč. Tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je vedno višji in je visoko nad slovenskim povprečjem. V nalogi so raziskani naslednji vplivni dejavniki na prometno varnost in sicer: vpliv alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na posledice prometnih nesreč, stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč, prisotnost alkohola po vrsti ceste in po dnevih v tednu ter starost alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Postavljene so hipoteze glede vpliva alkohola na prometno varnost in vpliva zakonodaje o varnosti v cestnem prometu. Glede na veliko število alkoholiziranih mladih povzročiteljev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami je narejena anketa pri mladostnikih, s katero so pridobljeni podatki o uživanju alkohola in njihovem odnosu do alkohola. Dobljeni rezultati raziskave dajejo izhodišča za predloge izboljšanja prometne varnosti. Samo izrečene globe, odvzeta vozniška dovoljenja in številne preventivne akcije očitno ne prinašajo boljše prometne varnosti. Kot družba bi morali imeti višjo prometno-varnostno kulturo, pridobljeno že z vzgojo, pri vsem tem pa bi morali prvi odigrati večjo vlogo državni organi. Predvsem pa bi morali znati (in hoteti) koristiti dobre prakse drugih držav EU.
Keywords: prometna varnost, prometne nesreče, posledice, cestni promet, alkoholiziranost
Published in DKUM: 17.08.2009; Views: 3383; Downloads: 295
Full text (1,70 MB)
