1. Opportunities and challenges of supply chain sustainability reporting : the case of Slovenian multinational manufacturing companiesSergeja Juhart, Romana Korez-Vide, 2025, original scientific article Abstract: This article explores reporting on supply chain sustainability from the perspective of opportunities and challenges for multinational manufacturing companies, considering the evolved European Union (EU) regulations and the scope and complexity of international supply chains. In the theoretical part, we examine corporate sustainability reporting, focusing on EU regulatory framework, sustainability in international supply chain management, and reporting on supply chain sustainability. The empirical analysis is based on the secondary and primary data gathered from a non-random sample of Slovenian multinational manufacturing companies from B2B industry. The analysis shows that the companies discussed included information on supply chain sustainability in their sustainability reports; however, they weren't very well-prepared for the requirements of the new EU sustainability reporting directives. We found they perceived opportunities and challenges in supply chain sustainability reporting similarly. Our research findings have several implications for corporate sustainability management and national institutional business support.
Keywords: corporate sustainability, multinational manufacturing company, international supply chain, supply chain sustainability reporting, Slovenia
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (403,00 KB)
This document has many files! More... |
2. Problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema : magistrsko deloSergeja Topolšek, 2024, master's thesis Abstract: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov.
Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah.
Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov.
Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 60
Full text (1,15 MB) |
3. Primerjalna analiza poročanja o trajnosti oskrbnih verig izbranih slovenskih večnacionalnih podjetijSergeja Juhart, 2024, master's thesis Abstract: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje.
V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig.
Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Keywords: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 30
Full text (3,13 MB) |
4. Zastopanost zgodovine (slovenskega) jezika v gimnazijskem učnem načrtu in učbeniškem gradivu za slovenščino : magistrsko deloSergeja Sever, 2024, master's thesis Abstract: Splošni pregled učbeniškega gradiva za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole nakazuje, da je obravnavi zgodovine jezika, ki je pomembna tudi za dobro razumevanje sodobnega jezikovnega stanja, posvečene malo pozornosti. V magistrskem delu je navedeno preverjeno. Najprej je podan kratek teoretični pregled zgodovine slovenskega jezika, sledita analiza in primerjava učnega načrta za slovenščino za gimnazije ter izbranega učbeniškega gradiva (Na pragu besedila 1–4 in Slovenščina 1–3, Moč jezika), zlasti z vidika zastopanosti in načina obravnave jezikovnozgodovinskih tem. Ugotovljeno je, da aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazije in srednje strokovne šole vsebuje večinoma splošno zastavljene procesnorazvojne cilje in vsebinske sklope za jezikovni pouk, ki se navezujejo na zgodovino (slovenskega) jezika, kar učbeniška gradiva hitro dosežejo. Analiza kaže, da oba izbrana kompleta učbeniških gradiv teoretične vsebine zgodovine (slovenskega) jezika podajata v kronološkem zaporedju, da jih predstavljata sistematično in nazorno ter da so te vsebine največkrat obravnavane neposredno (redkeje posredno ob obravnavi slovničnih tem). Gradivo Slovenščina 1–3, Moč jezika je ob tem vsebinsko aktualnejše, bolj približano današnjemu času in digitalizirani družbi, bolj usklajeno z najnovejšimi spoznanji stroke, vključuje podrobnejše ter bolj poglobljene strokovne razlage zgodovine (slovenskega) jezika ter dijake in dijakinje nagovarja tudi z odlomki iz stripov. Izkaže se, da je zgodovina slovenskega jezika v tem gradivu predstavljena premišljeno in s posebnim ozirom na njen pomen v okviru pouka slovenščine.
Keywords: slovenščina, gimnazija, zgodovina jezika, učbenik, delovni zvezek
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 56; Downloads: 80
Full text (1,54 MB) |
5. Rojstvo lutkovne predstave : diplomsko deloSergeja Caf, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Rojstvo lutkovne predstave zajema teoretični in empirični del – intervju. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni zgodovina lutkarstva, zgodovina lutkovnega gledališča na Slovenskem, vrste lutk in rojstvo lutkovne predstave. Podrobneje je opisan razvoj Lutkovnega gledališča Maribor (prostorov, programa, zaposlenih). Namen praktičnega dela diplomskega dela je bil z intervjuji pridobiti informacije od zaposlenih v lutkovnem gledališču. Zaradi širšega vpogleda v delo v LGM je bil izveden intervju z zaposlenimi na različnih položajih. Namen je bil izvedeti, kako potekata organizacija dela in priprava na lutkovno predstavo, kako igralec doživlja delo, kako se pripravlja na vloge ... Diplomsko delo obravnava tudi delo tehnologa lutk, kako se loti dela, kaj je pomembno pri njegovem delu idr. Do končne predstave vodi dolga pot, ki je odvisna od vsakega posameznika v LGM, čeprav gledalec vidi le zaključek te poti.
Keywords: Lutkovno gledališče Maribor, igralec, razvoj, lutkovna predstava, direktorica, tehnični oblikovalec.
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 186; Downloads: 51
Full text (2,77 MB) |
6. Enteralna prehrana mehansko ventiliranih pacientov na oddelku za intenzivno terapijoSergeja Firer, 2023, master's thesis Abstract: Pomen prehrane pri kritično bolnih je vedno bolj priznan, zlasti pri pacientih, ki dolgotrajno bivajo v enoti za intenzivno terapijo in pogosto potrebujejo dolgotrajno podporo pri ohranjanju življenja ter gredo skozi stanje hudega katabolizma. Ustrezna prehrana lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju ter prepreči dodatne zaplete. Z magistrskim delom želimo ugotoviti prehranjenost mehansko ventiliranih pacientov na intenzivni terapiji ter poiskati vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekinitve hranjenja.
V teoretičnem delu smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo, pri iskanju ustrezne literature smo si pomagali s ključnimi besedami. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo zbrali podatke na oddelku za intenzivno terapijo ene izmed bolnišnic v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 50 pacientov, ki so bili hospitalizirani od julija do decembra 2022. Zbrane podatke smo obdelali opisno v Microsoft Excel 2016 in jih prikazali v obliki grafov ter preglednic.
Več kot polovica pacientov v intenzivni terapiji je prejela med 95 in 100 % predpisane enteralne hrane, nekoliko manj jih je prejelo med 85 in 95 % predpisane enteralne hrane, nekaj pacientov pa je prejelo manj kot 85 % predpisane enteralne hrane. Najpogostejši vzrok za zmanjšani prehranski vnos so bile slikovne preiskave.
Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je s pomočjo enteralne hrane zagotovljena dnevna potreba po hranilih pri večini mehansko ventiliranih pacientov. Poslabšanje zdravstvenega stanja vpliva na izvajanje dodatnih preiskav ter posegov, zaradi česar je prekinjena dostava enteralne hrane in s tem tudi zmanjšan dnevni vnos hranil.
Keywords: enteralna prehrana, intenzivna terapija, mehansko ventiliran pacient
Published in DKUM: 08.12.2023; Views: 609; Downloads: 97
Full text (977,68 KB) |
7. Vpliv izhodiščnega materiala in različnih načinov razkuževanja na vzpostavitev tkivne kulture jagodnjaka ( fragaria x ananassa duchesne) : diplomsko deloSergeja Lešnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V letu 2023 je bil na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izveden
poskus, v katerem se je ugotavljalo kateri način razkuževanja rastlinskega materiala je
najbolj optimalen za kasnejšo uspešno vegetativno razmnoževanje jagodnjaka, Fragaria
× ananassa Duchesne v in vitro razmerah. Drug namen raziskave je bila primerjava
uspešnosti razkuževanja glede na izvor nabranega materiala (rastline, ki rastejo v
zaščitenem prostoru v primerjavi s tistimi, ki rastejo na prostem). Za razkuževanje sta
bili uporabljeni natrijev hipoklorit (NaClO) in dikloroizocianurna kislina (DICA) v različnih
koncentracijah ter časih tretiranja, skupaj 4 različna obravnavanja. Razkuženi izsečki so
bili nameščeni na osnovno MS gojišče brez dodanih rastnih regulatorjev, po treh tednih
so bili vsi izsečki prestavljeni na gojišče, kateremu je bil dodan antibiotik Cefotaxime
sodium. Izkazalo se je, da je to preprečilo propad tistih rastlin, ki so že pokazale potencial
in začele z rastjo, vendar je bilo tekom inokulacije zaznati bakterijske okužbe. V raziskavi
je bilo ugotovljeno, da tako način razkuževanja, kot izvor rastlinskega materiala vplivata
na število dobljenih vitalnih poganjkov. Pri izsečkih jagodnjaka iz zaščitenega prostora je
V
bil uspeh razkuževanja 13,3 % oz. 16 izsečkov, iz nezaščitenega prostora pa 3,3 % oz. 4
izsečki. Med različnimi obravnavanji se je kot najbolj uspešno izkazalo razkuževanje s
sredstvom DICA in časom tretiranja 1,5 min, kjer je bil uspeh 3,75 % (9 vitalnih izsečkov).
Pri uporabi 1,5 % NaClO in 1,5 min, je bil uspeh 2,08 % oz. 5 vitalnih izsečkov. Pri ostalih
dveh obravnavanjih je bil uspeh 1,25 %.
Keywords: jagodnjak, Fragaria × ananassa, in vitro, razkuževanje, tkivne kulture
Published in DKUM: 11.10.2023; Views: 545; Downloads: 74
Full text (1,49 MB) |
8. Vpliv digitalizacije na trg dela in s tem na management človeških virovSergeja Kolar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nenehni napredek v tehnologiji in digitalizacija konstantno spreminjata način delovanja celotnega sveta, zato smo se konstantno primorani prilagajati vsem spremembam, ki nam jih prinaša tehnološki napredek, tako z vidika posameznikov, poslovnega sveta kot posledično tudi z vidika managementa človeških virov.
Digitalizacija in industrija 4.0 sta s seboj prinesli ogromno pozitivnih sprememb, kot so večja produktivnost, razbremenjevanje zaposlenih, časovna učinkovitost, zmanjševanje stroškov in številne druge koristi, vendar sočasno predstavljata tudi številne težave in skrbi, zlasti s strani zaposlenih.
Kakšen vpliv bo imela digitalizacija na trg dela? Ali bosta avtomatizacija in z njo povezana umetna inteligenca zamenjali človeški par rok ter vodili v tehnološko brezposelnost? Ali bomo brez ustrezne stopnje digitalnih kompetenc sploh lahko prišli do poklica? Kakšni bodo poklici v prihodnosti? Ali nove, fleksibilnejše oblike dela vodijo v izkoriščanje delovne sile? Kako bo s starejšimi zaposlenimi? To je le peščica vprašanj, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija.
Ne glede na to, ali so nam spremembe, ki jih je s seboj prinesla digitalizacija, všeč ali ne, se jim ne moremo izogniti.
Skozi diplomsko delo smo predstavili digitalizacijo in industrijo 4.0 ter njun vpliv na management človeških virov in trg dela. Poglobili smo se v njun vpliv na poklice, oblike dela, potrebne kompetence in načine usposabljanja. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in študije primera.
V sklepu smo s pomočjo predelane literature zapisali naše ugotovitve in podali lastno mnenje glede obravnavane teme.
Keywords: digitalizacija, industrija 4.0, management človeških virov, e-HRM, trg dela, digitalne kompetence, usposabljanje, študija primera
Published in DKUM: 17.10.2022; Views: 935; Downloads: 277
Full text (2,08 MB) |
9. Analiza trga z divjačinskim mesom: od lovca do potrošnika : magistrsko deloSergeja Križaj, 2021, master's thesis Abstract: V okviru magistrskega dela smo proučevali odnos potrošnikov do divjačinskega mesa (DM) ter njihovo seznanjenost z delovanjem lovskih društev (LD) in z ukrepi prehranske varnosti pri upravljanju z DM. Nadalje nas je zanimala ocena potrošnikov in lovcev o prisotnosti in obsegu krivolova v Sloveniji in trženja nezakonito pridobljenega DM. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anket, ki smo jih razširili med potrošnike (n=402) in lovce (n=216). Za nadaljnje analize smo potrošnike razdelili glede na to, ali so DM že uživali ali ne (DM-DA in DM-NE). Med potrošniki omenjenih skupin smo ugotovili precej razlik glede sprejemljivosti in varnosti DM. Več kot 90 % potrošnikov je sicer DM že poskusilo. Ti potrošniki so tudi nekoliko bolje seznanjeni z delovanjem LD in vzpostavljeno prehransko varnostjo DM. Prav tako smatrajo DM za bolj ali vsaj enako okusno kot meso domačih živali in so zanj pripravljeni odšteti več. Potrošniki DM najpogosteje dobavljajo pri lovcih, kar se sklada s trditvami lovcev, katerih polovica je potrdila, da DM oziroma izdelke iz DM, podarjajo/prodajajo tretji osebi. Večina lovcev DM tudi predeluje. Presenetljivo je, da skoraj 20 % lovcev izdelkom, z vidika prehranske varnosti, ne zaupa popolnoma. Potrošniki in lovci menijo, da je krivolov stalno prisotna praksa; ocena deleža krivolova je s strani potrošnikov sicer višja kot s strani lovcev. Meso, pridobljeno na nezakonit način, ki ni veterinarsko pregledano in tako predstavlja določeno zdravstveno tveganje, se po mnenju lovcev le v manjšem deležu nameni za prodajo, saj se večina porabi za lastne potrebe. Raziskava posredno kaže na vlogo DM kot alternativnega vira hrane, posledično pa je tudi področje pridobivanja, predelave in trgovanja z DM še relativno slabo razvito in poznano, zato bo v prihodnje potrebna še dodatna ureditev področja.
Keywords: divjačina, lovstvo, potrošniki, krivolov
Published in DKUM: 20.12.2021; Views: 867; Downloads: 71
Full text (987,23 KB) |
10. Vpliv covida-19 na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSergeja Pristavec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Nova nalezljiva bolezen covid-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, je spremenila vedenje in navade ljudi. Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na ljudi. V diplomskem delu nas je zanimalo vprašanje, kako je covid-19 vplival na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru. Najprej smo definirali pojme povezane s covidom-19, kriminaliteto, kriminologijo, kaznivim dejanjem in opisali deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Zanimalo nas je, kako je potekalo delo policije v času covida-19 in kako je policija skrbela za varnost ljudi in premoženja. Zanimalo nas je, kako so se kazniva dejanja gibala med prvim in drugim valom in primerjali smo kazniva dejanja v istem časovnem obdobju v Ljubljani in Mariboru.
V sklopu diplomskega dela smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Policijsko akademijo v Ljubljani, tako smo pridobili statistične podatke kaznivih dejanj za mesto Maribor. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala rast kaznivih dejanj zoper premoženja in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v Mariboru. V prvem valu epidemije smo opazili rast kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019, v drugem valu pa upad kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019 v Mariboru. Ugotovili smo, da so kazniva dejanja splošne kriminalitete upadla v drugem valu v primerjavi s prvim valom. Primerjava kaznivih dejanj splošne kriminalitete med Mariborom in Ljubljano je pokazala, da so se kazniva dejanja v času epidemije v obeh mestih podobno gibala. Izredne razmere so ustvarile veliko različnih priložnosti, ki jih posamezniki in določene skupine goljufov izkoriščajo v svojo korist, kar povzroča rast določenih kaznivih dejanj.
Keywords: diplomske naloge, Covid-19, kazniva dejanja, splošna kriminaliteta, Maribor
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 899; Downloads: 108
Full text (1,40 MB) |
