Search the digital library catalog

Abstract: Finančna kriza postaja vse bolj pereč problem današnjih časov, s katerim se srečujejo številni gospodarski subjekti. Podjetja bi morala biti vedno pripravljena na finančne težave, pravočasno zaznati znake krize ter se nanje uspešno odzivati, da bi se lahko rešila globljih finančnih težav. Vzroki, ki pripeljejo podjetja v krize, so različni, nastopijo lahko v okolju samem, med podjetji ali v podjetju, prav tako pa je več načinov reševanja teh problemov. Ko podjetje zaide v krizo ter postane nelikvidno in kapitalsko neustrezno, se mora odločiti za enega izmed naslednjih dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti: za postopek prisilne poravnave ali za ukinitev družbe s postopkom stečaja. Stečaji so najslabša oblika poplačila upnikov in pomenijo hkrati uničenje vrednosti za lastnike kapitalskih deležev, delavce, upnike, poslovne partnerje, potrošnike in tudi za državo. Najugodnejša rešitev tako za dolžnike kakor tudi za upnike je prisilna poravnava, seveda če ima podjetje za njeno izvedbo ustrezne pogoje. Maja 2013 je parlament sprejel predlog novega stečajnega zakona, ki je uvedel institut poenostavljene prisilne poravnave, ki do takrat v našem pravnem sistemu ni obstajal. Uvedba tega instituta je pomembna zato, da se bodo mikro ter mala podjetja in samostojni podjetniki pogosteje odločali za prisilno poravnavo. Vstopni pogoji za te subjekte so omiljeni, kar pripelje do cenejšega, hitrejšega in pogostejšega postopka finančnega prestrukturiranja. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru podjetja X prikazati vzroke za nastanek insolventnosti ter podrobnosti tega postopka, podati kompleksnost priprave načrta finančnega prestrukturiranja in poudariti, kako pomembno je, da se ta izdela strokovno, natančno in da je sprejemljiv tako za dolžnika kot za upnike. Prav tako smo želeli s tem zaključnim delom poslovodstvu podjetja X predstaviti najugodnejšo rešitev za podjetje. Po preučitvi stanja dolžnika smo ugotovili, da je najbolj smiselno uporabiti postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi rezultatov magistrske naloge lahko potrdimo, da je poenostavljena prisilna poravnava najboljša rešitev za nastalo finančno krizo v podjetju X. Učinki poenostavljene prisilne poravnave bi bili izredno pozitivni in večplastni. Stečaj podjetja bi namreč pomenil ukinitev oziroma smrt samega podjetja. Če obstaja možnost prestrukturiranja poslovanja, je za dolžnika bolje, da se odloči za prisilno poravnavo in ohrani delovanje podjetja ter se tako izogne številnim nadaljnjim problemom. Prav tako pa so upniki v tem primeru v boljšem položaju, saj se njihove terjatve poplačajo v večji meri, kot bi se v postopku stečaja, ohranijo pa se lahko tudi nadaljnji poslovni odnos s kupci.
Keywords: kriza, poenostavljena prisilna poravnava, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, načrt finančnega prestrukturiranja.
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 2899; Downloads: 377
Full text (748,60 KB)