| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
Pomen duhovne in psihosocialne podpore pacientom s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihovim družinam
Nastja Mihajlović, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je kompleksna bolezen in za paciente ter njihove družine povzroča poleg fizičnih simptomov tudi čustveno in psihološko breme. Zaradi tega je duhovna in psihološka podpora izjemno pomembna. Pregled literature je bil izveden z namenom ugotavljanja, kakšno podporo si želijo ljudje s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in njihove družine. Metode: Za pregled znanstvene literature v angleškem jeziku smo uporabili podatkovne baze Medline, PubMed, SAGE in Science Direct. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz pregleda in izbire člankov. Kakovost člankov smo ocenili z orodji Joanna Briggs Institute in The Mixed Methods Appraisal Tool. Podatke smo predstavili opisno, povzemajoč skupne značilnosti literature, za sintezo rezultatov pa smo uporabili narativni opis. Rezultati: Oblikovali smo glavno kategorijo: celostna podpora pacientom s KOPB in njihovim družinam, s podkategorijo sekundarnega nivoja: psihosocialna in duhovna podpora, ki vključuje tri podkategorije primarnega nivoja: čustveno in psihološko podporo, duhovno podporo ter socialno podporo. Razprava in sklep: Za izboljšanje kakovosti življenja je ključnega pomena celostna podpora, vključno s psihosocialno in duhovno podporo. Pomembna je tudi zgodnja integracija paliativne oskrbe. Zgodnja uporaba na osebo osredotočene paliativne oskrbe pozitivno vpliva na kakovost življenja, simptome in pacientove poglede na oskrbo.
Keywords: duhovna podpora, psihosocialna podpora, kronična obstruktivna pljučna bolezen, družina
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 23
.pdf Full text (1,68 MB)

2.
Uporaba ocenjevalnih lestvic za nevrološko oceno bolnika z ishemično možgansko kapjo v predbolnišničnem okolju
Rebeka Pečnik, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Možganska kap je globalni zdravstveni problem, ki je vodilni vzrok invalidnosti in drugi najpogostejši vzrok smrti po vsem svetu. Zgodnje prepoznavanje simptomov je ključno za zmanjšanje tveganja trajnih poškodb. Uporaba predbolnišničnih presejalnih orodij lahko pomaga pri hitrejši obravnavi in oskrbi. Zgodnja prepoznava in zdravljenje možganske kapi bistveno izboljša izid in rehabilitacijo bolnikov. Pomembna je ozaveščenost javnosti in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja za prepoznavanje simptomov, kar omogoča hitrejšo oskrbo in zmanjšuje tveganje za trajne posledice. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze ter metodo kompilacije. Iskanje je potekalo v različnih podatkovnih bazah. Končni izbor člankov smo ocenili z orodjem Joanna Briggs Institutes. Rezultati: Skupno smo pridobili 406 zadetkov. Po odstranitvi duplikatov ter pregledu naslovov in povzetkov smo izbrali 12 člankov za končno analizo. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili PRISMA-diagram. Končni nabor člankov smo razvrstili po hierarhiji dokazov ter jih kritično ocenili. Razprava in zaključek: Raziskave o prepoznavanju možganske kapi v predbolnišničnem okolju so pokazale kompleksnost tega področja. Za to se uporabljajo različne lestvice, vsaka s svojimi prednostmi in omejitvami. Pomembno je izobraževanje izvajalcev za učinkovito uporabo teh orodij.
Keywords: možganska kap, lestvice za nevrološko oceno bolnika, predbolnišnično okolje
Published in DKUM: 06.01.2025; Views: 0; Downloads: 21
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Urgentni kardiovaskularni zapleti po cepljenju proti COVIDU-19
Aljaž Malec, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Ob množični uporabi cepiv proti COVIDU-19 se je izkazalo, da se pri nekaterih cepljenjih pojavljajo tudi nevarni kardiovaskularni neželeni učinki. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati urgentne kardiovaskularne zaplete po cepljenju proti COVIDU-19. Metode: Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo literature, pridobljene v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, SAGE in Web of Science. Vključili smo polno dostopne znanstvene pregledne članke v slovenskem in angleškem jeziku, brez časovne omejitve, ki so vključevale ljudi. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli, jih kritično ovrednotili s pomočjo evalvacijskega orodja JBI ter izvedli opisno sintezo. Rezultati: V analizo smo vključili 21 raziskav, 8 sistematičnih pregledov in 13 narativnih pregledov. Medtem ko ima večina cepljenih posameznikov ničelne ali blage neželene učinke, obstajajo dokazi, ki kažejo, da lahko majhno skupino cepljenih posameznikov prizadenejo pomembni urgentni kardiovaskularni zapleti. Diskusija in zaključek: Naš pregled omogoča vpogled v povezavo med cepljenjem proti COVIDU-19 in pojavnostjo urgentnih kardiovaskularnih zapletov, vendar ima določene omejitve. Velik del pregledane literature sestavljajo narativni in nesistematični pregledi, ki so informativni, a lahko vsebujejo subjektivnost in pomanjkanje stroge metodologije. To je vplivalo na celovitost in uravnoteženost naših ugotovitev, saj bi sistematični pregledi in metaanalize zagotovili močnejše in objektivnejše dokaze o varnosti in neželenih učinkih cepiva proti COVIDU-19.
Keywords: cepljenje, COVID-19, urgentni kardiovaskularni zapleti, cepiva proti COVIDU-19
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 25
.pdf Full text (997,33 KB)

4.
Reduced susceptibility and increased resistance of bacteria against disinfectants : a systematic review
Urška Rozman, Marko Pušnik, Sergej Kmetec, Darja Duh, Sonja Šostar-Turk, 2021, review article

Abstract: Disinfectants are used to reduce the concentration of pathogenic microorganisms to a safe level and help to prevent the transmission of infectious diseases. However, bacteria have a tremendous ability to respond to chemical stress caused by biocides, where overuse and improper use of disinfectants can be reflected in a reduced susceptibility of microorganisms. This review aims to describe whether mutations and thus decreased susceptibility to disinfectants occur in bacteria during disinfectant exposure. A systematic literature review following PRISMA guidelines was conducted with the databases PubMed, Science Direct and Web of Science. For the final analysis, 28 sources that remained of interest were included. Articles describing reduced susceptibility or the resistance of bacteria against seven different disinfectants were identified. The important deviation of the minimum inhibitory concentration was observed in multiple studies for disinfectants based on triclosan and chlorhexidine. A reduced susceptibility to disinfectants and potentially related problems with antibiotic resistance in clinically important bacterial strains are increasing. Since the use of disinfectants in the community is rising, it is clear that reasonable use of available and effective disinfectants is needed. It is necessary to develop and adopt strategies to control disinfectant resistance.
Keywords: antimicrobial resistance, susceptibility, disinfectants, bacteria
Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (585,04 KB)
This document has many files! More...

5.
Long-term impact of community psychiatric care on quality of life amongst people living with schizophrenia : a systematic review
Jožica Černe Kolarič, Anja Plemenitaš Ilješ, Darja Kraner, Vida Gönc, Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Zvonka Fekonja, Sergej Kmetec, 2024, review article

Abstract: The review examines the long-term impact of community psychiatric care on improving the quality of life of people with schizophrenia. It addresses the global burden of this disorder and the need for effective community-based care strategies. A systematic literature search was conducted in databases such as CINAHL, Medline, Web of Science, Sage and ScienceDirect, with the search lasting until March 2024 and following the PRISMA guidelines. The inclusion criteria targeted studies that addressed the long-term effects of community mental health care for people aged 18 years and older with schizophrenia and included both quantitative and qualitative research designs. Studies unrelated to the research question or with significant methodological flaws were excluded. The risk of bias was assessed using GRADE and GRADECERqual, in addition to critical appraisal using the Joanna Briggs Institute (JBI) checklists. Independent screening and data extraction was performed, with results summarised by thematic analysis. In total, 11 studies met the inclusion criteria and included cross-sectional, cohort, qualitative and randomised controlled trial designs. The results showed that community psychiatric care significantly improves the quality of life, well-being and social integration of people with schizophrenia. Effective interventions identified include psychoeducation, cognitive behavioural therapy, social skills training and individualised care plans. However, challenges such as limited resources, labour shortages and social stigma, particularly in low-income neighbourhoods, were also identified. This study highlights the importance of continuous, personalised, multidisciplinary community-based care for sustainable mental health outcomes. Further research is recommended to investigate the long-term impact and strategies to overcome implementation challenges.
Keywords: schizophrenia, quality of life, community, psychiatric care, patient, systematic review
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 4
URL Link to file
This document has many files! More...

6.
Person-centred care: a support strategy for managing non-communicable diseases
Mateja Lorber, Nataša Mlinar Reljić, Barbara Kegl, Zvonka Fekonja, Gregor Štiglic, Adam Davey, Sergej Kmetec, 2024, original scientific article

Abstract: Background: Over the last decade, the inadequacy and unsustainability of current healthcare services for managing long-term co-morbid and multi-morbid diseases have become evident. Methods: This study, involving 426 adults with at least one non-communicable disease in Slovenia, aimed to explore the link between quality of life, life satisfaction, person-centred care, and non-communicable disease management. Results: Results indicated generally positive perceptions of quality of life, general health, and life satisfaction of individuals with non-communicable diseases. Participants assessed their physical health as the highest of the four quality of life domains, followed by the environment, social relations, and psychological health. Significant differences occurred in life satisfaction, general health, quality of life, and person-centred care for managing non-communicable diseases. But, there were no significant differences in person-centred care according to the living environment. The study revealed a positive association between person-centred care and effective non-communicable disease management, which is also positively associated with quality of life, general health, and life satisfaction. Conclusions: Person-centred care is currently the most compassionate and scientific practice conceived, representing a high ethical standard. However, implementing this approach in healthcare systems requires a cohesive national strategy led by capable individuals to foster stakeholder collaboration. Such an approach is crucial to address the deficiencies of existing healthcare services and ensure person-centred care sustainability in non-communicable disease management.
Keywords: person-centred care, non-communicable disease, quality of life, life satisfaction
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 2
URL Link to file

7.
8.
Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbi
Katja Najžar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo. Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo. Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Keywords: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 45
.pdf Full text (641,31 KB)

9.
Izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe
Alina Hojnik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo veliko breme sodobnega sveta, zato je pomembno delovanje v korist posameznika in lajšanje njegovih simptomov. Namen vnaprej pripravljenega načrta paliativne oskrbe zagotavlja posameznikom celovito in usklajeno oskrbo v zadnjih fazah njihovega življenja. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati izkušnje pacientov s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe. Metode: Izvedli smo sistematičen pregled literature, pri katerem smo uporabili opisno metodo dela, metodo kompilacije, metodo analize in sinteze. Za iskanje literature smo uporabili iskalni niz. Uporabljen je bil za iskanje v mednarodnih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed in Science-Direct. Potek iskanja in pregleda smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA, identificirane raziskave smo prikazali v tabeli sinteze, hkrati pa izvedli vsebinsko analizo. Rezultati: Izmed 896 identificiranih zadetkov smo jih v vsebinsko analizo vključili 10. Na podlagi analize smo identificirali šest ključnih podkategorij: 1) Prednosti vnaprejšnjega načrtovanja paliativne oskrbe; 2) Vpliv na kakovost oskrbe in zdravstvene izide; 3) Čustvene in psihološke prednosti; 4) Avtonomija pacienta; 5) Komunikacija in sprejemanje odločitev in 6) Ovire za učinkovito izvajanje vnaprejšnjega načrta paliativne oskrbe, ki smo jih oblikovali v glavno kategorijo, imenovano »Izkušnje pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo z vnaprej pripravljenim načrtom paliativne oskrbe«. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo dobili prednosti in koristi ter razloge za nezainteresiranost v sodelovanju izvajanja načrta paliativne oskrbe.
Keywords: kronične nenalezljive bolezni, paliativna oskrba, vnaprej pripravljen načrt paliativne oskrbe
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
.pdf Full text (975,38 KB)

10.
Poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami na urgenci
Ajda Stojnšek, 2024, master's thesis

Abstract: Bolniki v terminalni fazi najpogosteje poiščejo pomoč na urgenci zaradi neobvladljivih simptomov in različnih urgentnih stanj. Namen zaključnega dela je predstaviti pogosta nujna stanja v paliativni oskrbi na urgenci pri bolnikih z napredovalimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi s strani medicinskih sester ter z raziskavo ugotoviti poznavanje, pogostnost in obravnavo nujnih stanj v paliativni oskrbi na urgenci. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, ki so jo izpolnile diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, zaposleni v urgentnih centrih v Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili tako deskriptivno kot sklepno statistiko. Rezultati raziskave so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki pogosto srečujejo z nujnimi stanji v paliativni oskrbi. Prav tako so sposobni prepoznati nujna stanja in ločiti moteče simptome od nujnih stanj pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo v paliativni oskrbi. V raziskavi smo analizirali poznavanje nujnih stanj v paliativni oskrbi med medicinskimi sestrami in diplomiranimi zdravstveniki na urgenci pri bolnikih z napredovalo neozdravljivo kronično boleznijo (NNKB). Ugotovili smo, da zaposleni uspešno prepoznajo nujna stanja in jih ločijo od motečih simptomov. Za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe je potrebno obsežno strokovno znanje, ki ga večina pridobi že med dodiplomskim študijem, lahko pa ga dopolnijo tudi z dodatnimi specializiranimi znanji s področja paliativne oskrbe. Le tako lahko zagotovimo boljšo kakovost življenja bolnikov z NNKB
Keywords: paliativna oskrba, urgentni centri, nujna stanja
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 38; Downloads: 37
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica