1. Measuring religious costs and rewards in a cross-cultural perspectiveMiran Lavrič, Sergej Flere, 2010, original scientific article Abstract: The assumption of rationally motivated individual religious behavior was tested in a survey of undergraduate university students from four different cultural/religious environments: Slovenia, Bosnia and Herzegovina, Serbia, and the United States of America. In particular, an attempt was made to explain readiness to bear religious costs by the expectation of otherworldly rewards and some other variables, such as religious socialization, support in the upbringing of children, religious capital, satisfaction with religious services and the perceived social sanctions for possible religious nonparticipation. It was found that it is the otherworldly rewards in all the samples that explain by far the major part of the variance in the readiness to bear religious costs. These results suggest that individuals do tend to make rational choices even when it comes to religion. Based on their beliefs, they are ready to accept religious costs approximately to the level of their expectation of otherworldly rewards.
Keywords: medkulturne študije, racionalna izbira, religija, verski izdatki, verske nagrade, cross-cultural studies, racional choice, religion, religious costs, religious rewards
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 78; Downloads: 4
 Link to full text |
2. Divergent trends in legal recognition of religious entities in Europe : the cases of Slovenia and HungaryMiran Lavrič, Sergej Flere, 2015, original scientific article Abstract: Religious dynamics in Europe, especially regarding religious pluralism, are largely affected by the characteristics of legal recognition of religious entities in individual countries. The implementation of the European Convention of Human Rights by the European Court of Human Rights clearly points to democratic pluralism as the essential principle in treating religious entities by the state. On the other hand, the situation in European countries is very complex and certain tendencies opposite to the European Convention of Human Rights directions, particularly in terms of privileging of traditional entities, are still deeply entrenched. Recent changes in Slovenia, where two essentially parody religions have been registered, and in Hungary, where registration and recognition of previously registered churches have been annulled, are considered. It is argued that the implementation of the liberal course set by the Council of Europe is (still) largely dependent on the political situation in individual countries.
Keywords: sociologija religije, politika, sociology of religion, politics
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 82; Downloads: 4
Link to full text |
3. Mladina 2010 : družbeni profil mladih v SlovenijiMiran Lavrič, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc, Rudi Klanjšek, Bojan Musil, Andrej Naterer, Andrej Kirbiš, Marko Divjak, Petra Lešek, 2011, scientific monograph Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 324; Downloads: 10
Link to full text |
4. Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija : (razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije)Valerija Korošec, 2000, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija (podnaslov 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije) predstavlja izhodišče teza, da ima sociološka disciplina 'problem z identiteto', kar se v veliki meri pripisuje 'fragmentaciji discipline na teoretičnem nivoju'. Glede na to je cilj te naloge v preučitvi pogojev in možnosti postmodernistične sociologije, da preseže teoretično razdrobljenost in dihotomije 'uradne' sociologije.
Žal pa niti pojem sociologije niti pojem postmodernizma (ali postmoderne), na katerega se naslanja poimenovanje 'postmodernistična sociologija' nista enoznačno, natančno in konsenzualno opredeljena, spričo česar je bil potreben zaris (sedanjega) stanja v okviru sociološkega in v okviru postmodernističnega diskurza, kjer so se izkristalizirala najbolj problematična vprašanja. Predvsem v okviru relativno mladega postmodernističnega diskurza, je bilo vloženega kar nekaj truda v konsistentno, koherentno in smiselno predstavitev postmoderne, postmodernizma, postmodernistične paradigme mišljenja in postmodernistične sociologije.
V zarisu postmodernističnega diskurza je postmoderna predstavljena kot tisti najširši pojem, s katerim je mogoče poimenovati sodobno družbo. V delu polja postmoderne je mogoče govoriti o postmodernizmu v smislu kulturnih in intelektualnih trendov oz. premikov. Znotraj postmodernizma pa je mogoče govoriti o postmodernizmu kot 'intelektualnem fenomenu', ki na določen način podaja in zaobjema epistemološke, ontološke in metodološke predpostavke (izhodišča) postmodernizma. Na tem 'fenomenu' sloni tudi zaris postmodernistične sociologije, tj. na epistemoloških, ontoloških in metodoloških predpostavkah podanih, v okviru postmodernizma.
V pogledu 'ocene pogojev in možnosti' postmodernistične sociologije glede na 'uradno' sociološko disciplinarno matrico je bila postmodernistična sociologija soočena s tematikami, kot so: proces deideologizacije, reinterpretacija 'zgodovinskega spomina' sociološke discipline, 'jedro' sociologije na način štirih konstitutivnih vprašanj sociologije (vprašanje družbenega reda, vprašanje odnosa med posameznikom in družbo, vprašanje družbenega razvoja in vprašanje epistemološkega modela sociologije) in proces 'pluralistične konvergence na ravni teorij'. V okviru slednjega je bila postmodernistična sociologija soočena s sociološkimi teorijami, kot so: simbolični interakcionizem, etnometodologija, funkcionalizem in marksizem. Kot rezultat teh soočenj se je zdela upravičena ugotovitev, da je mogoče postmodernistično sociologijo videti kot fenomenološko orientirano sociologijo, ki do določene mere lahko prispeva h konsolidaciji sociološke discipline - v pogledu teoretične fragmentiranosti kot tudi v pogledu 'imidža' sociologije.
Ob vprašanju umestitve postmodernistične sociologije v okvir sociološke discipline pa se je pokazalo, da moramo upoštevati širši okvir, tj. okvir, v katerem se je pojavil in razvil postmodernizem. Razvoj postmodernizma je bil koncipiran v skladu s Kuhnovim konceptom paradigme. Kot rezultat raziskave razvoja postmodernizma se je zdela možna ugotovitev, da je 'prejšnja', tj. moderna misel v veliki meri 'dekonstruirana' in 'deevalvrana' v okviru dveh polov epistemološkega prostora moderne, tj. moderne filozofije in pozitivistične moderne znanosti.
V okviru te naloge se tako 'možnost' postmodernistične paradigme mišljenja kaže na treh nivojih: kot epistemologija, ontologija in metodologija človeka ob koncu 20. stoletja, kot specifični pogled na preteklost (moderno) ter kot Kuhnovski pogled na razvoj družbe ali znanosti.
V pogledu vprašanja postmodernistične paradigme mišljenja in sociologije se v postmodernistični perspektivi podaja ocena, da sta moderna in 'uradna' sociologija deevalvriani v meri, kot sta vezani na moderno filozofijo in moderno znanost, tj. na misel moderne.
V postmodernistični perspektivi se tako postmodernistična sociologija kaže kot možnost 'nove' sociologije, v okviru 'uradne' discipline pa kot ena od fenomenološko orientiranih sociologij ali celo kot sinteza le-teh.
Na splošno pa je mogoče reči, da je narava te raziskave preozko zastavljena, da bi omogočala kaj več kot ugotovitev, da je vse, kar je povezano s postmodernizmom, še vedno zelo 'kontradiktorno' in 'nedoločljivo' – hkrati, in kljub temu, pa vredno premisleka, saj postmodernizem deluje tako, da 'znano' pokaže v novi luči in tako odpira vedno 'nova' vprašanja - tudi v okvirih sociologije.
Prvi razlogi za pisanje doktorske naloge z naslovom Postmodernistična paradigma mišljenja in sociologija s podnaslovom 'Razdelava pogojev in možnosti postmodernistične sociologije' so bili v večji meri subjektivne narave. S prihodom na delovno mesto asistentke na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za sociologijo, sem se namreč soočila z zahtevo, ki velja na Univerzi, da poglobim in razširim fond (svojega) sociološkega znanja.
Keywords: postmodernizem, sociologija, disertacije
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1551; Downloads: 0 |
5. Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike SlovenijeSaša Horvat, 2018, master's thesis Abstract: POVZETEK
Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj.
Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti.
Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Keywords: KLJUČNE BESEDE
Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Published in DKUM: 25.09.2018; Views: 1405; Downloads: 181
 Full text (1,12 MB) |
6. Raspad moderniteta i religijaSergej Flere, 1990, professional article Abstract: Religioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti.
U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska.
Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%).
Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.
Keywords: religija, sodobnost, tradicionalizem
Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 1152; Downloads: 102
Full text (10,23 MB)
This document has many files! More... |
7. Blind alleys in variable type explanations of the downfall of the former YugoslaviaSergej Flere, 2002, original scientific article Abstract: In this paper certain attractive explanations, present in sociological and other scholarship, on the dismemberment of Yugoslavia are considered, by reviewing them in light of certain thus far unpublished survey and census data on the former Yugoslavia, immediately preceding the dismemberment. Particularly one influential, but biased explanation of the dissolution of the former Yugoslavia is considered. Books by the sociologist Stjepan Meštrović merit particular attention in the depiction of bias towards the Yugoslav break-up. It is refuted that there was an in-depth incompatibility based on authoritarianism of any nationality, on emotional instability of any nationality, of ethnic stratification, of ethnic distance among the basic groups, which may explain the break-up. Instead, it is proposed that the break-up be explained by a maturation of nationalities, where the former Yugoslavia served as a nation-building institution, but for numerous nationalities.
Keywords: Yugoslavia, sociology, authoritarianism, dissolution, ethnic problems, cultural incompatibility
Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 953; Downloads: 105
Full text (14,72 MB)
This document has many files! More... |
8. Ideological conflicts in Slovenia over religious issuesSergej Flere, 2014, original scientific article Abstract: Since attaining independence, Latin pattern (Martin, 1978) disputes and conflicts have characterized the Slovenian political scene, particularly as to relations between the state and religious communities. Slovenia adopted a law on the issue only in 2006, availing itself of the law from the 1970s. The 2007 Religious Freedom Act contained many privileges for the dominant Roman Catholic Church, including those of a symbolic nature and those of an economic one. The Constitutional Court declared the Act unconstitutional and void, departing from the European Convention of Human Rights and the case law of the European Court of Human Rights. Thus, it set other beliefs at the same level with religious ones, did away with many privileges and obstacles 81 in recognition and registration of new religious communities. However, this decision has legislatively been implemented only in a small portion, remaining to be fully implemented. However, the absence of substantive agreements with the Holy See and the absence of religious instruction in public schools indicate a predominance of liberalism on the public scene.
Keywords: Slovenia, Church and state, religious freedom, roman catholic church, latin pattern
Published in DKUM: 07.08.2017; Views: 1406; Downloads: 346
Full text (185,71 KB)
This document has many files! More... |
9. Religious capital and religious rewards : a study in the economics of religious lifeSergej Flere, 2012, original scientific article Abstract: Religious life is studied by way suggested by the rational choice theory and the religious capital theory. The basic contentions of the theory on the nature of religious life having to do with an exchange upon a religious market, by firms offering compensators and rewards, and consumers, is considered. In the empirical analysis, it was validated that the independent (religious capital) and dependent (religious rewards of two types) were empirically separate constructs. Cross-sectional analysis of survey data indicated a very strong association between religious capital and institutional and ritual experience rewards within religious life, at a cross-cultural analysis, including Bosnian Muslims, Serbian Orthodox, Slovenian Catholics and US Protestants. The association was confirmed as robust at regression inspection with religious socialization. This extends further support for the empirical validity these novel theories of religious life and extensions of economic analysis into religious life.
Keywords: religious capital, economics of religious life, rational choice, religious costs, religious rewards
Published in DKUM: 03.08.2017; Views: 1116; Downloads: 202
Full text (280,07 KB)
This document has many files! More... |
10. Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah : primerjalna študija postjugoslovanskih študentovAndrej Kirbiš, Sergej Flere, 2011, original scientific article Abstract: V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.
Keywords: politična kultura, podložniške politične vrednote, postjugoslovanske družbe, demokratizacija, mladina
Published in DKUM: 12.07.2017; Views: 1665; Downloads: 146
Full text (398,88 KB)
This document has many files! More... |
