| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Polielektrolitni polihipe hidrogeli za sanacijo onesnaženih voda
Sarah Jurjevec, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Brez vode ni življenja. Njeno onesnaževanje danes predstavlja eno najresnejših ekoloških groženj. Sanacija onesnaženih voda je postala nujna. Zato tudi izbrana tema za doktorsko disertacijo Polielektrolitni polihipe hidrogeli za sanacijo onesnaženih voda nikakor ni naključna. Pripravili smo visoko porozne polimerne materiale, ki so sposobni iz vode hitro in učinkovito odstraniti različna onesnaževala, kot so npr. ionska organska barvila, težke kovine ali endokrine motilce, z adsorpcijo ali fotokatalitsko razgradnjo. V prvem delu disertacije smo z radikalsko polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzije) sintetizirali visoko porozne poliamfolitne monolite ali kroglice (imenovane poliHIPE materiali) na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline (AMPS), (3-akrilamidopropil) trimetilamonijevega klorida (AMPTMA) in N-vinilformamida (NVF). V primeru amfolitnih poliHIPE monolitov smo raziskali vpliv sestave in mešanja HIP emulzij na porozno morfologijo končnih monolitov, porazdelitev ionskih skupin (–SO3- oz. –NR3+) znotraj monolita ter učinkovitost odstranjevanja organskih barvil iz vode. Naš namen je bil uvesti različno nabite ionske skupine v strukturo poroznih monolitov, da bi iz vodnih raztopin lahko odstranjevali hkrati tako kationska kot anionska organska barvila / nečistoče z mehanizmom absorbcije. Porozni poliamfolitni monoliti so se izkazali kot zelo uspešni pri sočasni adsorpciji kationskega (metilensko modro) in anionskega (eritrozin) barvila iz vode. Pokazali smo, da z enostavnim pristopom mešanja HIP emulzij lahko pripravimo porozne monolitne adsorbente, ki imajo polimerno ogrodje sestavljeno iz različno prepletajočih se polikationskih in polianionskih mrež in imajo izjemne adsorpcijske sposobnosti. V nadaljevanju smo na poliHIPE monolitih iz N-vinilformamida raziskali vpliv vsebnosti zamreževalca in pogojev hidrolitske pretvorbe formamidnih skupin do aminskih skupin. Potrdili smo visoko konverzijo formamidnih skupin do primarnih aminskih skupin, saj sintetiziran poliHIPE material vsebuje ~10 mmol aminskih skupin na gram. Poliaminski poliHIPE ima odlične absorpcijske in adsorpcijske lastnosti, saj je sposoben absorbirati ~100 g vode na gram suhe mase. Poliaminski poliHIPE adsorbent smo testirali za odstranjevanje Cu2+ ionov iz vode, pri čemer je material po samo eni uri delovanja adsorbiral kar 43 % začetne (7,9·10-3 M) koncentracije Cu2+ ionov. V nadaljevanju smo s sedimentacijsko polimerizacijo pripravili polielektrolitne poliHIPE materiale v obliki kroglic iz multiplih emulzij. Kroglice smo pripravili na osnovi AMPS oz. AMPTMA ionskih monomerov v kombinaciji z akrilamidom (AAm) v različnih molskih razmerjih in raziskali vpliv kemijske sestave multiplih emulzij (vrsta in vsebnost monomerov, zamreževalca in iniciatorja) na obliko in morfologijo kroglic. Zaradi kombinacije polielektrolitnega značaja in porozne strukture, poliHIPE kroglice v vodi hitro nabreknejo do visoke stopnje, saj ravnotežno vsebnost absorbirane vode dosežejo že po 15 sekundah. Z večjo vsebnostjo ionskih skupin v strukturi kroglic je naraščala tudi ravnotežna vsebnost vode. Maksimalna količina absorbirane vode poliHIPE kroglic na osnovi PAMPS je med 21 in 38 g·g-1, medtem ko je ta vrednost za kroglice na osnovi PAMPTMA med 25 in 43 g·g-1, odvisno od kemijske sestave kroglic. PAMPTAM poliHIPE kroglice smo nadalje testirali kot sušilno sredstvo za sušenje organskih topil in testiranja izvedli s toluenom, diklorometanom, N,N-dimetilformamidom in tetrahidrofuranom. Polielektrolitne poliHIPE kroglice so bile v organskih topilih, v odvisnosti od vrste topila, sposobne v manj kot uri odstraniti med 60 in 95 % začetne vode. V nadaljevanju smo z inovativno Sonogashira-Hagihara reakcijo navzkrižnega pripajanja v HIP emulzijah sintetizirali π-konjugirane poliHIPE materiale na osnovi poli(arilenetinilenov) (PAE) iz različnih substituiranih neionskih monomerov, kot so 1,4-dijodobenzen, 1,4-dijodo-2,5-dimetoksibenzen, 2,6-dij
Keywords: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, polielektroliti, Sonogashira-Hagihara reakcija navzkrižnega pripajanja, π-konjugirani materiali, čiščenje vode
Published: 30.09.2021; Views: 126; Downloads: 19
.pdf Full text (4,71 MB)

2.
Porozni polimeri, pripravljeni s polimerizacijo z odpiranjem obroča v emulziji
Petra Utroša, 2021, doctoral dissertation

Abstract: V okviru doktorske disertacije smo s polimerizacijo z odpiranjem obroča (ROP) v zvezni fazi emulzij z visokim deležem interne faze (HIPE) polimerizirali heterociklične monomere. Prednost ROP neposredno v HIPE-u je v tem, da lahko pripravimo popolnoma razgradljiva poliHIPE-ogrodja specifične morfologije na osnovi poliestrov in sintetičnih polipeptidov. Za uspešno izvedbo ROP v HIPE-u smo pripravili brezvodne emulzije in uporabili organske katalizatorje, ki omogočajo izvedbo ROP pri relativno nizkih temperaturah in primerni hitrosti polimerizacije. Hitrost ROP v HIPE-u se je izkazala kot izredno pomemben parameter, saj mora zvezna faza emulzije želirati v času stabilne emulzije, obenem pa mora biti viskoznost emulzije primerna za zadovoljivo mešanje in prenos v primerne modele. V prvem delu doktorskega dela predstavljamo poliHIPE na osnovi semikristaliničnega poliestra, poli(ε-kaprolaktona) (PCL). S stopnjo zamreženosti smo vplivali na termomehanske lastnosti PCL poliHIPE-materiala, ki izkazuje oblikovni spomin. Oblikovni spomin smo raziskali s termomehanskimi cikličnimi testi in pokazali, da ga odlikujeta odlična fiksacija začasne oblike pri nizki temperaturi in odlična povrnitev v prvotno obliko med segrevanjem nad temperaturo tališča. Manj zamrežen poliHIPE ima višji temperaturi taljenja in kristalizacije in ga lahko fiksiramo že pri sobni temperaturi. Metodo ROP v HIPE-u smo razširili na različne vrste N-karboksianhidridov (NCA) α-aminokislin ter kot prvi pripravili poliHIPE-materiale iz sintetičnih polipeptidov. Hitrost polimerizacije se je izkazala kot izredno pomemben parameter za uspešno pripravo poliHIPE sintetičnih polipeptidov, saj mora omogočati nadzorovano izhajanje plinastega ogljikovega dioksida, ki se sprošča med ROP NCA. Sintezni postopek, ki smo ga razvili, omogoča sintezo poliHIPE-ogrodij na osnovi polipeptidov različne kemijske sestave, pri čemer je zaradi razlik v reaktivnosti NCA-monomerov za vsak sistem reaktantov potrebno prilagoditi eksperimentalne pogoje sinteze, kot so koncentracija monomerov, količina katalizatorja, količina surfaktanta, vrsta zamreževalca in topila. Vzpostavili smo relacije med sintezo, strukturo in lastnostmi sintetiziranih poliHIPE-ov ter postavili temelje za načrtovanje in pripravo različno funkcionaliziranih polipeptidnih poliHIPE-materialov. Pokazali smo, da lahko z deležem interne faze in količino surfaktanta prilagajamo morfologijo poliHIPE, ki igra pomembno vlogo pri uporabi materiala v namen gojenja celic. Na izbranem polipeptidnem poliHIPE-u smo potrdili, da material ni toksičen za celice ter da omogoča njihovo rast in proliferacijo. V nadaljevanju smo pokazali, da je razvita metoda primerna za pripravo poliHIPE-polimerov na osnovi različnih polipeptidov, kot tudi kopolipeptidov. Pokazali smo tudi, da lahko z odščito zaščitenih stranskih skupin polipeptidov pripravimo poliHIPE-hidrogele, ki omogočajo nadaljnje popolimerizacijske modifikacije. Opisan pristop k pripravi polipeptidnih poliHIPE-ov obeta načrtovanje in pripravo makroporoznih ogrodij na osnovi sintetičnih polipeptidov različne kemijske sestave, katerih funkcionalnost lahko enostavno prilagajamo z izborom NCA-monomerov.
Keywords: polimerizacija z odpiranjem obroča (ROP), emulzije z visokim deležem interne faze (HIPE), poli(ε-kaprolakton) (PCL), oblikovni spomin, sintetični polipeptidi, tkivno inženirstvo
Published: 21.09.2021; Views: 110; Downloads: 27
.pdf Full text (8,48 MB)

3.
Sinteza π- konjugiranih polimernih pen z reakcijami navzkrižnega pripajanja
Aleksander Saša Markovič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu diplomske naloge smo pripravljali polimerne pene s polimerizacijo v HIP emulzijah, z metodami C-C navzkrižnega pripajanja, pri čemer smo poli(p-fenilene) sintetizirali po metodi Suzuki-Miyaura, poli(m-etinil fenilene) po metodi Sonogashira-Hagihara in poli(fenil vinilene) po metodi Mizoroki-Heck. Uspešno smo sintetizirali poli(p-fenilene) in poli(m-etinil fenilene) s polimerizacijo HIP emulzije, kot primerjavo smo uspešno sintetizirali poli(m-etinil fenilene) in poli(fenil vinilene) v raztopini. Vzorce poroznih polimerov smo karatkterizirali s SEM, kjer smo videli značilno 3D makroporozno strukturo. Želeli smo pripraviti še poli(p-fenilene) v raztopini in HIP emulzije poli(fenil vinilenov), vendar nam zaradi netopnosti trdih baz pri poli(p-fenilenih) in uhajanja interne faze pri poli(fenil vinilenih) ni uspelo. Sintetizirane polimere smo primerjalno očistili z difuzijsko metodo in s super kritičnim CO2, primernost metod čiščenja smo nato preverjali z metodama FTIR in NMR spektroskopije. Določili pa smo tudi specifično površino emulzijsko templantiranih poli(p-fenilene) in poli(m-etinil fenilene), z adsorbcijo dušika po metodi BET.
Keywords: konjugirani porozni polimeri, poliHIPE, Suzuki-Miyaura, Heck-Mizoroki, Sonogashira-Hagihara
Published: 08.09.2021; Views: 153; Downloads: 15
.pdf Full text (2,77 MB)

4.
Katalitska hidrogenacija ogljikovega dioksida v metanol v prisotnosti katalizatorjev na osnovi žlahtnih kovin
Matevž Roškarič, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv morfologije cerijevega dioksida (CeO2) in nanosa Pd (Pd) na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja. Za ta namen smo sintetizirali vzorce CeO2 z različnimi oblikami delcev (cevke, kocke, poliedra, dvojni različni nanodelci) in z različnimi nanosi Pd (0.5, 2 in 5 ut. %). Katalizatorje smo analizirali z različnimi tehnikami, kot so XRD, SEM z EDX, BET, piridin-TPD, CHNS in TGA. Aktivnost katalizatorjev smo testirali v cevnem reaktorskem sistemu, sklopljenim z plinskim kromatografom. Ugotovili smo, da so izbrane sintezne poti ustrezne, saj smo pripravili katalizatorje z dobro definiranimi strukturami, kar smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Opazili smo, da pride do interakcije med Pd in nosilcem na osnovi CeO2, saj so se spremenile fizikalno-kemijske lastnosti Pd/CeO2 napram samemu CeO2. S pomočjo testov smo ugotovili, da ima morfologija nosilca velik vpliv na aktivnost končnega katalizatorja. Prav tako ima stopnja poogljičenja vpliv na aktivnost katalizatorja, katera pa je odvisna od morfologije katalizatorja. Kot najbolj aktiven katalizator se je izkazal katalizator 5Pd/CeO2-P (katalizator na osnovi CeO2 z morfologijo poliedra s 5 % nanosom Pd), kateri izkazuje izkoristek za tvorbo MeOH (STY) 0,090 g/(gkat h) pri temperaturi 260 °C ter tlaku 50 bar in selektivnost za MeOH 24,9 % ter 1 ut. % adsorbiranega ogljika na površini katalizatorja po reakciji. Če preračunamo STY na gram Pd, ugotovimo, da je najbolj aktiven katalizator prav tako 5Pd/CeO2-P s STY=2,373 g/(gPd h). Ugotovili smo, da ima prisotnost Pd vpliv na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja, ki se veča z večanjem količine Pd do 2 % nanosa, nato se vpliv količine Pd na aktivnost Pd/CeO2 zmanjša pri nanosih večjih od 2 %, najverjetneje kot posledica aglomeracije Pd-skupkov. Rezultati stabilnostnih testov kažejo, da se aktivnost katalizatorja po 50 urah zmanjša za 37 % in da po 40 urah kaže težnjo po ohranjanju konstante vrednosti za daljše časovno obdobje, iz česar lahko sklepamo na potencialno dolgoročno uporabo le-tega.
Keywords: Hidrogenacija ogljikovega dioksida, Pd/CeO2, heterogena kataliza, morfologija, sinteza MeOH
Published: 08.10.2020; Views: 264; Downloads: 70
.pdf Full text (5,72 MB)

5.
Sinteza substituiranih poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem
Amadeja Kokol, 2019, master's thesis

Abstract: Priprava emulzij z visokim deležem notranje faze s C-C reakcijami navzkrižnega pripajanja omogoča sintezo visoko poroznih polimernih pen. Tako pripravljene π-konjugirane poliHIPE pene so še posebej zanimive zaradi združevanja 3D makroporozne morfologije tipične za poliHIPE pene in π-konjugiranega ogrodja značilnega za konjugirane mikroporozne polimere. V sklopu magistrskega dela smo uspešno sintetizirali poli(p-fenilen etinilene) s polimerizacijo HIP emulzij in polimerizacijo v raztopini s Sonogashira reakcijo navzkrižnega pripajanja. Pripravljene poliHIPE pene imajo značilno poliHIPE strukturo, medtem, ko imajo polimeri pripravljeni v raztopini 2D cevasto morfologijo. V nadaljevanju smo na substituiranih poliHIPE penah izvedli reakciji demetiliranja in sultoniranja, da bi povečali hidrofilnost π-konjugiranega ogrodja. Uspešnost funkcionalizacije smo spremljali s FTIR in NMR spektroskopijo ter elementno analizo. Rezultati kažejo, da je bila reakcija sultoniranja uspešna v primeru poli(p-dimetoksibenzena) in neuspešna pri poli(p-nitrofenolu). V zadnjem delu magistrske naloge smo želeli izvesti sintezo substituiranih poli(p-fenilen vinilenov) z emulzijskim templatiranjem s Heckovo reakcijo navzkrižnega pripajanja. Heckovo navzkrižno pripajanje v emulziji nam ni uspelo, zato smo pripravili poli(p-fenilen vinilene) s polimerizacijo v raztopini. Rezultati kažejo, da so za Heck reakcijo primernejša polarna topila in visoke temperature. Z morfološko karakterizacijo smo potrdili klasično cvetačasto morfologijo. Določili in primerjali smo tudi specifično površino (BET) poli(p-fenilen etinilenov) in poli(p-fenilen vinilenov) pripravljenih s polimerizacijo v raztopini in ugotovili, da 2D cevasta morfologija sintetizirana s Sonogashira reakcijo daje višje površine kot cvetačasta morfologija sintetizirana s Heckovo reakcijo.
Keywords: poliHIPE, Sonogashira-Hagihara, Heck-Mizoroki, C-C reakcije navzkrižnega pripajanja, konjugirani porozni polimeri
Published: 10.12.2019; Views: 662; Downloads: 75
.pdf Full text (4,16 MB)

6.
Vpliv dinamičnega kovalentnega zamreženja na lastnosti prepletenih polimernih mrež
Ivo Urh, 2019, master's thesis

Abstract: Prepletene polimerne mreže (IPN) definiramo kot kombinacijo polimernih mrež, kjer je vsaj ena sintetizirana in/ali zamrežena v prisotnosti druge polimerne mreže. V razvoju in raziskavah pa postajajo zelo popularni dinamični polimeri, ki lahko pod specifičnim vplivom izmenjujejo kemijske vezi in tako spremenijo topologijo svoje strukture. Sinteza IPN se običajno izvede na sekvenčni način. Z ustreznimi monomeri, ki polimerizirajo po ločenih mehanizmih, pa jih lahko pripravimo tudi na simultani način. V našem raziskovalnem delu smo pripravili tako sekvenčne kot simultane full-IPN, v katerem sta bili obe polimerni komponenti zamreženi. Ena polimerna mreža je bila nedinamična in sicer na osnovi stirena, kopolimeriziranega z divinil benzenom. Druga polimerna mreža pa je bila na osnovi ε-kaprolaktona, kopolimeriziranega z 4,4'-bioksepanil-7,7'-dionom, ki je predstavljala dinamično mrežo zaradi možnosti reorganizacije mreže preko reakcije transesterifikacije. Raziskovali smo kako način sinteze, gostota zamreženja in hitrost polimerizacije z odpiranjem obroča ε-kaprolaktona vplivajo na termične in mehanske lastnosti materiala, ki smo jih določili z DSC ter DMA. Full-IPN smo nadalje uporabili za pripravo poroznih struktur polistirena, tako da smo PCL degradirali pod pogoji hidrolize ter porozni skelet analizirali s SEM. Full-IPN vzorci, pripravljeni na sekvenčni način, imajo ne glede na količino difenil fosfata kot katalizatorja za polimerizacijo z odpiranjem obroča CL, praktično identične mehanske in termične lastnosti. Zelo podobne lastnosti imajo tudi full-IPN vzorci pripravljeni na simultani način z večjo količino DPP. Po drugi strani pa vzorci pripravljeni na simultan način z manjšo količino katalizatorja, pri katerih je gel nastal pred fazno separacijo, izkazuje boljšo mehansko trdnost v območju nad temperaturo tališča PCL. Pokazali smo, da je, ob enaki gostoti zamreženja, kristaliničnost PCL-a rahlo večja ob hitrejši polimerizaciji. Porozna struktura PS je pokazala, da imajo full-IPN pri večji količini DPP večje polimerne domene zaradi obsežnejše fazne separacije. Pokazali smo, da je struktura full-IPN odvisna tako od hitrosti nastanka obeh polimernih mrež, kot tudi od možnosti reorganizacije dinamične mreže z izmenjavo kemijskih vezi.
Keywords: prepletene polimerne mreže (IPN), poli(ɛ-kaprolakton) (PCL), dinamično zamreženje, polistiren, DMA
Published: 24.10.2019; Views: 593; Downloads: 42
.pdf Full text (3,65 MB)

7.
Sinteza poroznih kopolimernih polielektrolitov na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline
Eva Marinček, 2018, undergraduate thesis

Abstract: PoliHIPE polimeri so visoko porozne polimerne pene, sintetizirane iz emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE, ang. High internal phase emulsions). To so emulzije, v katerih notranja faza predstavlja več kot 74% volumna celotne emulzije. V kolikor pri polimerizaciji HIPE uporabimo monomere s funkcionalnimi skupinami z nabojem, dobimo visoko porozne polielektrolite katerih stene por so ionsko nabite. Visoko porozni poliHIPE polielektroliti imajo zaradi porozne strukture in polielektrolitske narave polimera sposobnost visoke absorpcije vode, poleg tega pa so sposobni nase adsorbirati ionsko nasprotno nabite vodne polutante in jih v svoji strukturi tudi zadržati. Porozni polielektroliti tako predstavljajo velik potencial pri razvoju novih materialov, še posebej za čiščenje odpadnih voda. V diplomskem delu smo preko O/V HIP emulzij sintetizirali visoko porozne, zamrežene polielektrolite na osnovi 2-akrilamido-2-metilpropansulfonske kisline (AMPS) in (3-akrilamidopropil) trimetilamonijevega klorida (AMPTMA), pri čemer smo osnovnima monomeroma dodali akrilno kislino (AAc) oziroma akril amid (AAm). S polimerizacijo v raztopini smo sintetizirali neporozne polielektrolite z enakimi razmerji monomerov, njihove lastnosti pa smo kasneje primerjali s poroznimi. Po končani sintezi smo porozne polielektrolite okarakterizirali ter analizirali z infrardečo spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), s čimer smo potrdili kemijsko sestavo vzorcev in tipično morfologijo poliHIPE polimerov. Izvedli smo test absorpcije pri različnih pH vrednostih, kjer smo ugotovili, da poliHIPE polielektroliti absorbirajo večjo količino tekočine kot neporozni. Potrdili smo, da s spremembo pH vrednosti raztopine ter s kombinacijo različnih monomerov lahko vplivamo na absorpcijsko kapaciteto poliHIPE polielektrolita. Najvišje absorpcije smo dosegli v deionizirani vodi, kot najboljši absorbent pa se je izkazal poliHIPE polielektrolit na osnovi AMPS, ki je absorbiral več kot 40g/g vode glede na suho maso.
Keywords: polielektroliti, templatiranje iz emulzij z visokim deležem noranje faze, absorpcija, kopolimeri, hidrogeli
Published: 06.09.2018; Views: 619; Downloads: 77
.pdf Full text (2,26 MB)

8.
Nanoporozni polimeri iz prepletenih polimernih mrež
Petra Utroša, 2017, master's thesis

Abstract: Prepletene polimerne mreže (ang. »interpenetrating polymer networks«, IPN) predstavljajo posebno vrsto vsestransko uporabnih večkomponentnih polimernih sistemov. Gre za preplet dveh polimernih mrež, ki med seboj nista kovalentno povezani. Tak material vsebuje mikro domene obeh polimernih komponent in tako deloma ohrani lastnosti obeh polimerov. Sinteza IPN običajno poteka v dveh zaporednih reakcijah, z ustreznim izborom monomerov pa je možna tudi sinteza v enem koraku. Pri tem je potrebno zagotoviti, da polimerizaciji posameznih monomerov potekata po ortogonalnih mehanizmih in se med seboj ne motita. Preverili smo, ali to velja za prosto radikalsko polimerizacijo stirena in polimerizacijo z odpiranjem obroča ε-kaprolaktona. Preučili smo kinetiko izbranih polimerizacij in določili pogoje, pri katerih oba izbrana monomera polimerizirata z enako hitrostjo, saj pričakujemo, da se s sočasno polimerizacijo verige temeljiteje prepletajo in s tem velikosti domen posameznih komponent manjšata. Nadalje smo IPN uporabili kot prekurzorje za pripravo poroznih polistirenskih ogrodij. Domene poli(ε-kaprolaktona) (PCL) smo selektivno odstranili s hidrolitsko razgradnjo, kar je vodilo do nastanka por v polistirenskem ogrodju. Preučili smo, kako na poroznost polistirenskega skeleta vplivajo način priprave, zamreženost, sočasnost obeh vrst polimerizacij in molska masa PCL. Porozno morfologijo skeleta smo preučevali z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), iz adsorpcijskih izoterm pa smo določili specifične površine skeletov po Brunauer-Emmett-Teller metodi (BET). S sočasno sintezo IPN smo po nadaljnji obdelavi dobili mezo- in mikroporozne polimere s specifičnimi površinami do 89 m2/g, medtem ko smo po zaporedni pripravi dobili makroporozne polimere z zanemarljivo majhnimi specifičnimi površinami.
Keywords: prepletene polimerne mreže, poli(ε-kaprolakton), polistiren, poroznost
Published: 14.09.2017; Views: 923; Downloads: 150
.pdf Full text (4,63 MB)

9.
Porozni organogeli: sinteza in absorpcija
Stanko Kramer, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Geli so v kapljevino namočena mreža polimernih molekul, t.i. gelska mreža, katere agregatno stanje lahko uvrstimo med trdno in kapljevinasto, kar pomeni, da so poltrdi sistem. Glede na topilo jih delimo na organogele (absorbirajo nepolarna (organska) topila) in hidrogele (absorbirajo vodo). Organogeli predstavljajo obetajoče absorpcijske materiale za čiščenje oljnih razlitij, saj imajo visoko specifično površino pod pogoji nabrekanja in so sposobni vpiti večje količine apolarnih tekočin. V diplomskem delu smo pripravili organogele na osnovi norbornena in njegovih derivatov. Z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze smo pripravili visoko porozne t.i. poliHIPE organogele. S polimerizacijo v raztopini smo pripravili neporozne t.i. bulk organogele. Sintezo smo izvedli z uporabo metatezne polimerizacije z odpiranjem obroča (ang. Ring Opening Metathesis Polymerisation, ROMP). Nastale organogele iz diciklopentadiena (DCPD), 2-norbornena (NOR) in ciklooktadiena (COD) smo ustrezno karakterizirali, nato smo izvedli test absorpcije organskih topil in dveh različnih naftnih derivatov. Preučili smo kako na absorpcijo vplivajo struktura organogela (porozen oz. neporozen) in stopnja zamreženja polimernega ogrodja. Porozno morfologijo skeleta smo preučili z elektronsko vrstično mikroskopijo (SEM), medtem ko smo test absorpcije izvedli gravimetrično. S SEM analizo smo dokazali, da so dobljeni organogeli imeli poliHIPE strukturo. Z absorpcijo smo dokazali, da je količina absorbiranih topil pri poliHIPE organogelih večja od bulk organogelov in v nekaterih primerih monoliti absorbirajo več kot 9-kratnik svoje suhe mase. V primeru absorpcije naftnih derivatov so organogeli bili sposobni absorbirati 7-kratnik svoje suhe mase, medtem ko ponovna uporaba organogelov ni bila tako uspešna, saj je bila največja količina absorbiranega naftnega derivata le nekoliko večja kot masa samega monolita.
Keywords: Metatezna polimerizacija z odprtjem obroča (ROMP), poliHIPE, absorpcija, diciklopentadien, norbornen, ciklooktadien
Published: 14.09.2017; Views: 895; Downloads: 120
.pdf Full text (1,89 MB)

10.
Nanocomposite foams from iron oxide stabilized dicyclopentadiene high internal phase emulsions
Sebastijan Kovačič, Christian Slugovc, Gregor Ferk, Nadejda B. Matsko, 2014, professional article

Abstract: Nanocomposite polyHIPE foams with open-cellular morphology were obtained using nanoparticles ($γFe_2O_3/Fe_3O_4$), surfactant (Pluronic L121) or nanoparticle/surfactant stabilized dicyclopentadiene high internal phase emulsions (DCPD HIPEs). Upon curing, cavity sizes were found to vary drastically between 950 ± 360 µm down to 7 ±3 µm de- pending on the HIPE formulations. As-obtained nanocomposite polyHIPE foams were functionalized using elemental bromine in THF. Upon bromination the nanoparticles are moved from the cavities surfaces into the bulk phase of the polymer scaffold, which affects the inductive-heating capability of the magnetic nanocomposite foams decreasing it by the factor of 2.
Keywords: chemical technology, nanocomposites, bromination, microstructure, pickering HIPEs, $γFe_2O_3/Fe_3O_4$ nanoparticles, Ring Opening Metathesis Polymerization (ROMP), dicyclopentadiene, inductive heating
Published: 24.08.2017; Views: 616; Downloads: 101
.pdf Full text (967,87 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica