| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network
Xiyao Xie, Teresa Bertram, Saša Zorjan, Marina Horvat, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, original scientific article

Abstract: Introduction: Social reappraisal, during which one person deliberately tries to regulate another’s emotions, is a powerful cognitive form of social emotion regulation, crucial for both daily life and psychotherapy. The neural underpinnings of social reappraisal include activity in the default mode network (DMN), but it is unclear how social processes influence the DMN and thereby social reappraisal functioning. We tested whether the mere presence of a supportive social regulator had an effect on the DMN during rest, and whether this effect in the DMN was linked with social reappraisal-related neural activations and effectiveness during negative emotions. Methods: A two-part fMRI experiment was performed, with a psychotherapist as the social regulator, involving two resting state (social, non-social) and two task-related (social reappraisal, social no-reappraisal) conditions. Results: The psychotherapist’s presence enhanced intrinsic functional connectivity of the dorsal anterior cingulate (dACC) within the anterior medial DMN, with the effect positively related to participants’ trust in psychotherapists. Secondly, the social presence-induced change in the dACC was related with (a) the social reappraisal-related activation in the bilateral dorsomedial/dorsolateral prefrontal cortex and the right temporoparietal junction and (b) social reappraisal success, with the latter relationship moderated by trust in psychotherapists. Conclusion: Results demonstrate that a psychotherapist’s supportive presence can change anterior medial DMN’s intrinsic connectivity even in the absence of stimuli and that this DMN change during rest is linked with social reappraisal functioning during negative emotions. Data suggest that trust-dependent social presence effects on DMN states are relevant for social reappraisal—an idea important for daily-life and psychotherapy-related emotion regulation.
Keywords: social reappraisal, social support, social emotion regulation, social presence, default mode network, interpersonal trust, anterior cingulate
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 293; Downloads: 241
.pdf Full text (3,54 MB)
This document has many files! More...

2.
Human threat circuits : threats of pain, aggressive conspecific, and predator elicit distinct BOLD activations in the amygdala and hypothalamus
Teresa Bertram, Daniel Hoffmann Ayala, Eva Maria Huber, Felix Brandl, Georg Starke, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, original scientific article

Abstract: Threat processing, enabled by threat circuits, is supported by a remarkably conserved neural architecture across mammals. Threatening stimuli relevant for most species include the threat of being attacked by a predator or an aggressive conspecific and the threat of pain. Extensive studies in rodents have associated the threats of pain, predator attack and aggressive conspecific attack with distinct neural circuits in subregions of the amygdala, the hypothalamus and the periaqueductal gray. Bearing in mind the considerable conservation of both the anatomy of these regions and defensive behaviors across mammalian species, we hypothesized that distinct brain activity corresponding to the threats of pain, predator attack and aggressive conspecific attack would also exist in human subcortical brain regions.
Keywords: human, threat responses, translational neuroscience, threat conditioning, threat types, MRI, threat circuit
Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 312; Downloads: 277
.pdf Full text (4,87 MB)
This document has many files! More...

3.
Common and specific large-scale brain changes in major depressive disorder, anxiety disorders, and chronic pain : a transdiagnostic multimodal meta-analysis of structural and functional MRI studies
Felix Brandl, Benedikt Weise, Satja Mulej Bratec, Nazia Jassim, Daniel Hoffmann Ayala, Teresa Bertram, Markus Ploner, Christian Sorg, 2022, original scientific article

Abstract: Major depressive disorder (MDD), anxiety disorders (ANX), and chronic pain (CP) are closely-related disorders with both high degrees of comorbidity among them and shared risk factors. Considering this multi-level overlap, but also the distinct phenotypes of the disorders, we hypothesized both common and disorder-specific changes of large-scale brain systems, which mediate neural mechanisms and impaired behavioral traits, in MDD, ANX, and CP. To identify such common and disorder-specific brain changes, we conducted a transdiagnostic, multimodal meta-analysis of structural and functional MRI-studies investigating changes of gray matter volume (GMV) and intrinsic functional connectivity (iFC) of large-scale intrinsic brain networks across MDD, ANX, and CP. The study was preregistered at PROSPERO (CRD42019119709). 320 studies comprising 10,931 patients and 11,135 healthy controls were included. Across disorders, common changes focused on GMV-decrease in insular and medial-prefrontal cortices, located mainly within the so-called default-mode and salience networks. Disorder-specific changes comprised hyperconnectivity between defaultmode and frontoparietal networks and hypoconnectivity between limbic and salience networks in MDD; limbic network hyperconnectivity and GMV-decrease in insular and medial-temporal cortices in ANX; and hypoconnectivity between salience and default-mode networks and GMV-increase in medial temporal lobes in CP. Common changes suggested a neural correlate for comorbidity and possibly shared neuro-behavioral chronification mechanisms. Disorder-specific changes might underlie distinct phenotypes and possibly additional disorder-specific mechanisms.
Keywords: human threat behaviour, major depressive disorder, anxiety disorders, chronic pain, structural MRI, functional MRI
Published in DKUM: 18.08.2023; Views: 361; Downloads: 24
.pdf Full text (2,04 MB)
This document has many files! More...

4.
Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko delo
Eva Ivankov, 2022, master's thesis

Abstract: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Keywords: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 688; Downloads: 148
.pdf Full text (1,12 MB)

5.
Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
Nikita Adamič, 2022, master's thesis

Abstract: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Keywords: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 646; Downloads: 174
.pdf Full text (1,31 MB)

6.
Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti : magistrsko delo
Matic Kadiš, 2022, master's thesis

Abstract: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav.
Keywords: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 670; Downloads: 44
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Vpliv psihofizioloških dejavnikov na učinkovitost tehnike MAVITI pri osebah z bolečino fantomskega (spodnjega) uda po amputaciji : magistrsko delo
Petra Pirc, 2022, master's thesis

Abstract: Zaznavanje bolečine v predelu amputiranega uda imenujemo bolečina fantomskega uda. Za zdravljenje fantomske bolečine je v uporabi preplet farmakoloških in nefarmakoloških pristopov, saj dolgoročni učinki metod zdravljenja niso pojasnjeni. V literaturi zasledimo, da obstaja tudi psihološka razlaga za njen nastanek. Na fantomsko bolečino prav tako vplivajo psihofiziološki dejavniki, kot so stres, anksioznost, depresivnost in močna čustva. Manj pa je poznan vpliv psihofizioloških dejavnikov na terapije za zdravljenje bolečine. V magistrskem delu preučujemo, kako psihofiziološki dejavniki moderirajo učinek izbrane metode MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine pri pacientih z amputacijo spodnjega uda. Specifično nas zanima, kako stopnja stresa, anksioznosti in depresivne simptomatike, pacientovo pričakovanje o izidu zdravljenja, interoceptivno zavedanje in variabilnost srčnega utripa pred terapijo vplivajo na učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Dodatno smo eksplorirali ali razlika v stresu, anksioznosti in depresivni simptomatiki po terapiji moderira učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Učinek psihofizioloških dejavnikov smo preverjali v dveh skupinah v okviru dvotedenske intervencije. Skupina deset pacientov je poleg običajne konvencionalne terapije izvajala še dodatno tehniko MAVITI za zmanjšanje fantomske bolečine dva tedna. Kontrolna skupina deset pacientov pa je bila izpostavljena le običajni konvencionalni terapiji. V pričujoči raziskavi smo uporabili pet merskih pripomočkov, štiri psihološke vprašalnike in napravo Savvy za merjenje EKG. Rezultati kažejo, da obravnavani psihofiziološki dejavniki ne moderirajo odnosa med MAVITI in zmanjšanjem bolečine fantomskega uda. Dodatna terapija MAVITI se je izkazala za pomemben napovednik razlike v fantomski bolečini po terapiji z MAVITI neodvisno od stopnje razlike v anksioznosti, stresu in depresivni simptomatiki. Ker pa je preučevani vzorec premajhen za zanesljiva spoznanja, hkrati pa to področje še ni bilo raziskano, lahko le sklepamo, ali je rezultat posledica problematičnega vzorca ali tehnike, ali pa preučevani psihofiziološki dejavniki resnično nimajo vpliva na vpliv MAVITI na zmanjšanje bolečine. Ugotovitve študije tako nakazujejo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju psihofizioloških dejavnikov v odnosu do izbrane terapije za zdravljenje fantomske bolečine in v odnosu do bolečine pri pacientih po amputaciji. Ponujajo pa tudi razmislek o morebitnem nadaljnjem raziskovanju vloge psihofizioloških dejavnikov pri uporabi nove metode MAVITI za zdravljenje fantomske bolečine.
Keywords: fantomska bolečina, psihofiziološki dejavniki, zdravljenje, terapija MAVITI
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 711; Downloads: 73
.pdf Full text (1,67 MB)

8.
Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenja
Vesna Ambrož, 2022, master's thesis

Abstract: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Keywords: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Published in DKUM: 02.03.2022; Views: 1213; Downloads: 268
.pdf Full text (1002,44 KB)

9.
Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti : magistrsko delo
Larisa Kokol, 2021, master's thesis

Abstract: Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.
Keywords: zgodnje regulacijske težave, alostatično-interoceptivni sistem, vrstniški odnosi v odraslosti, dorzalno medialna insula
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 1402; Downloads: 153
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 1.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica