| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VROČANJE PO ZUP: AKTUALNA UREDITEV IN ANALIZA ZAVRNJENEGA PREDLOGA ZUP-I (2015)
Sarah Gumilar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Sistem vročanja, ki je urejen v Zakonu o splošnem upravnem (v nadaljevanju: ZUP), je celovit sistem pravil, ki predvideva rešitve za marsikatero situacijo, do katere bi pri vročanju dokumentov utegnilo priti. Po določbah ZUP se vročajo tisti dokumenti, ki se morajo zaradi začetka teka rokov vročiti osebno, v roke tistemu, komur so namenjeni. Čedalje pogosteje se uporablja tudi vročanje po elektronski poti. Ta način vročanja se na podlagi 87. člena ZUP šteje za osebno vročanje, če so izpolnjeni določeni pogoji. Naslovnik mora namreč imeti varen elektronski predal, kamor mu organ pošlje dokument, ter varen elektronski podpis, ki mora biti za potrebe elektronskega vročanja overjen s kvalificiranim potrdilom. S slednjim naslovnik ob prevzemu dokumenta potrdi svojo identiteto. ZUP ureja tudi številne posebne primere vročanja. Kljub temu pa zaradi raznolikih upravnih postopkov še vedno prihaja do situacij, zaradi katerih se razvijajo težnje po tem, da bi se sedanji sistem vročanja izboljšal. Stremi se predvsem k temu, da bi se sistem vročanja poenostavil in poenotil s posebnimi pravili o vročanju, ki jih določajo drugi zakoni. Takšen poskus izboljšave dosedanje ureditve vročanja je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki je predvideval nov način vročitve, vročitev z seznanitvijo.
Keywords: ZUP, upravni postopek, osebno vročanje, elektronsko vročanje, vročilnica, novela I, vročanje z seznanitvijo
Published: 02.12.2016; Views: 1372; Downloads: 144
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Primerjalnopravni pregled volitev županov v državah članicah Evropske unije
Sarah Gumilar, 2019, master's thesis

Abstract: Na območju Evropske unije lokalno samoupravo ureja Evropska listina lokalne samouprave (MELLS). Slednjo je ratificiralo tudi vseh 28 držav članic Evropske unije. Kljub očitno enotnemu izhodišču, ki ga imajo države članice Evropske unije pri vzpostavitvi lokalne samouprave, pa med njimi obstajajo bistvene razlike v ureditvi lokalne samouprave. Če govorimo o razlikah o pravni ureditvi lokalne samouprave med državami članicami Evropske unije, pa je treba spregovoriti tudi o razlikah med pravnimi ureditvami lokalnih volitev držav članic Evropske unije. V Republiki Sloveniji je župan izvršilni organ občine (osnovna teritorialna enota Republike Slovenije) ter predstavnik občine. Župan je izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah ter po dvokrožnem večinskem sistemu. Župan je izvoljen za štiri leta. Republika Slovenija števila mandatov župana ne omejuje. Ko je govora o županu, se države članice Evropske unije med seboj razlikujejo že po tem, da v vseh državah članicah Evropske unije župan ni izvršilni organ občine. Razlikuje pa se tudi sistem lokalnih volitev oziroma volitev župana. Takšna ureditev lokalnih volitev, kot jo poznamo v Republiki Sloveniji, med državami članicami Evropske unije ni večinsko zastopana. V večini držav članic Evropske unije župana posredno voli predstavniški organ občine oziroma ga imenuje celo centralna oblast. V večini držav članic je župan, tako kot v Republiki Sloveniji, izvoljen za štiri leta. Kljub temu pa je za nekaj držav članic Evropske unije značilen nekoliko daljši mandat župana. Države članice Evropske unije tako kot Republika Slovenija županom ne omejujejo števila mandatov. Izjemi sta zgolj Republika Italija in Portugalska.
Keywords: lokalna samouprava, občina, lokalne volitve, neposredne volitve, posredne volitve, župan, mandat
Published: 19.12.2019; Views: 54; Downloads: 5
.pdf Full text (752,78 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica