| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil : magistrsko delo
Sara Vinkovič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Keywords: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Published in DKUM: 28.03.2019; Views: 1412; Downloads: 87
.pdf Full text (4,14 MB)

2.
Elektrokemična priprava kopalnih vod
Sara Vinkovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe za pripravo kopalnih vod. Izbrali smo tri vzorce vod: morsko vodo, vode iz reke Drave in vodo iz kompenzacijskega bazena kopališča Fontana. Med procesom elektrokoagulacije smo opazovali spreminjanje temperature, električnega toka, pH in prevodnosti ter njihov vpliv na sam proces elektrokoagulacije. Vse parametre smo opazovali v odvisnosti od časa in pri konstantni električni napetosti za posamezni proces. Po koncu vsakega procesa smo izmerili motnost in absorbanco. Glede na ta dva parametra smo ugotovili, da dobimo pri reki Dravi najboljše rezultate pri električni napetosti 30,5 V, pri morski vodi 3,0 V in bazenski vodi 4,0 V. V vodi iz reke Drave smo po 45 min elektrokoagulacije uspeli znižati motnost za 90,1 %. Pri morski vodi se je motnost po 30 min zmanjšala za 79,3 % in pri bazenski vodi po 25 min za 92,6 %. Opravili smo tudi mikrobiološke analize za bakterijo Escherichia coli, katere rezultati so pokazali ustavitev rasti bakterij pri obdelani vodi iz reke Drave, medtem ko se je pri morski in bazenski vodi v po obdelavi razvilo več bakterij kot v neobdelani vodi. Ugotovili smo, da je elektrokoagulacija primerna za čiščenje tipa vod, kot je voda iz reke Drave, kjer je nizka električna prevodnost in se izloča majhna količina aluminija, medtem ko za vode tipa morske in bazenske vode ni primerna.
Keywords: elektrokoagulacija, aluminijeve elektrode, Escherichia Coli, kopalne vode
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1557; Downloads: 175
.pdf Full text (1,82 MB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica