| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku
Sara Vanovšek, 2018, master's thesis

Abstract: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Keywords: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1138; Downloads: 136
.pdf Full text (765,89 KB)

2.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Sara Vanovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja institut - sporazum o priznanju krivde, ki je bil v slovenski pravni red uveden v okviru novele K, Zakona o kazenskem postopku - ZKP-K, ki se je začela uporabljati 15. maja 2012. Na začetku nas v nalogo vpelje zgodovinski pregled tega instituta, kjer je predstavljeno kako in kdaj se je ta institut pojavil v zgodovini. V nadaljevanju pa naloga predstavi sodobno ureditev sporazuma o priznanju krivde, najprej v tujini – v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Bosni in Hercegovini, v nadaljevanju pa se z analizo literature in mnogimi članki iz revije Pravna praksa in Zbornikoma iz 3. in 4. Konference kazenskega prava in kriminologije, osredotoči na predstavitev instituta v slovenskem pravu. Diplomska naloga pa se dotakne tudi slovenske pravne prakse s tega področja in za konec predstavi primer, v katerem je bil uporabljen institut sporazuma o priznanju krivde.
Keywords: Sporazum o priznanju krivde, kazensko pravo, zgodovina, tujina, Zakon o kazenskem postopku z novelo K, pravna praksa.
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 2616; Downloads: 364
.pdf Full text (582,90 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica