| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Dejavniki stresa pri učiteljih
Tjaša Kos, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med dejavniki zdravega načina življenja in zaznano stopnjo stresa učiteljev. Poleg tega smo želeli odkriti, ali obstaja povezanost stopnje zaznanega stresa učiteljev z njihovimi sociodemografičnimi podatki, zadovoljstvom s poklicem in s prostočasnimi dejavnostmi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, pri čemer smo se bolj osredotočili na stres pri učiteljih, vpliv zdravega načina življenja na doživljanje učiteljevega stresa in na pretekle rezultate raziskav iz področja ''stres pri učiteljih''. V empiričnem delu diplomske naloge smo aplicirali in vrednotili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec učiteljev srednjih in osnovnih šol Vzhodne Štajerske. Zajemal je 101 učitelja, od tega 79 žensk in 22 moških. Rezultati raziskave so pokazali, da med zadovoljstvom v poklicu, zdravim načinom življenja, koristnimi prehrambnimi, vsakdanjimi navadami, stopnjo organiziranega dela, kakovostnim preživljanjem prostega časa z družino in stopnjo stresa obstajajo negativne, statistično pomembne korelacije. Ugotovili smo tudi, da ni statistično pomembnih razlik v doživljanju stopnje stresa učitelja, glede na njegovo starost in spol.
Keywords: stres, stres v telesu, življenjski slog, poklic učitelja, zadovoljstvo v poklicu
Published: 12.06.2012; Views: 1799; Downloads: 323
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
TIPI KOMUNIKACIJSKIH STILOV V ORGANIZACIJI IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI
Doroteja Križanec, 2014, master's thesis

Abstract: S svojo magistrsko nalogo sem želela osvetliti prevladujoče stile komuniciranja in raziskati, kakšne so njihove značilnosti. Osredotočila sem se predvsem na značilnosti, ki jih literatura izpostavlja kot najbolj pomembne v povezavi s komunikacijskimi stili (npr. osebnostne lastnosti). S samo raziskavo pa sem želela preveriti, ali se na mojem vzorcu posamezne značilnosti povezujejo s stili, tako kot predvideva literatura. Med analizo sem ugotovila, da med komunikacijskimi stili na mojem vzorcu ne prihaja do statistično pomembnih razlik, kljub temu pa so se orisale določene razlike, ki bi lahko prišle na večjem vzorcu veliko bolj do izraza. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V začetku sem izpostavila vse teoretične pojme, ki bi mi lahko služili pri interpretaciji dobljenih rezultatov, v nadaljevanju pa sem izpostavila raziskavo, njen potek in rezultate. Za pridobitev rezultatov sem uporabila vprašalnik komunikacijskih stilov, katerega avtor je Možina ter dodala vprašalnik PANAS, ki meri emocionalnost, vprašalnik BFI-10, ki je skrajšana verzija originalnega vprašalnika BFI-44, ter vprašalnik delovne zavzetosti. Na mojem vzorcu, se je v najvišji meri pojavil komunikacijski stil povezovalec, medtem ko sta mu z ne preveliko razliko sledila komunikacijski stil analitik in pobudnik. V najmanjši meri je pri udeležencih izrazit komunikacijski stil snovalec. Glede na to lahko sklepamo, da so udeleženci veliko bolj usmerjeni na odnose, so analitični in pripravljeni voditi, niso pa odprti za spremembe in inovacije.
Keywords: komunikacija, komunikacijski stili, osebnost, zavzetost, emocionalnost
Published: 24.09.2014; Views: 1415; Downloads: 332
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Testing a process model of family-to-work enrichment
Sara Tement, Christian Korunka, 2013, published scientific conference contribution abstract

Keywords: konflikti, delo in dom, obogatitev, službene zahteve
Published: 10.07.2015; Views: 360; Downloads: 24
URL Link to full text

4.
Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli
Katja Košir, Marta Licardo, Sara Tement, Katarina Habe, 2014, original scientific article

Abstract: Namen raziskave je bil preveriti napovedno vrednost nekaterih značilnosti delovnega mesta osnovnošolskih učiteljev za doživljanje poklicnega stresa in izgorelosti. Značilnosti delovnega mesta so bile v raziskavi opredeljene kot zahteve in viri, ki smo jih nadalje delile na splošne in na specifične, vezane na delo z učenci s posebnimi potrebami. Preverjale smo, ali spremenljivke, povezane z delom z učenci s posebnimi potrebami, pojasnijo dodaten delež variance v doživljanju stresa in izgorelosti, ki ga ni mogoče pojasniti s splošnimi značilnostmi delovnega mesta. V raziskavi so sodelovali osnovnošolski učitelji iz vseh dvanajstih regij v Sloveniji; število sodelujočih variira od 439 do 886. Rezultati kažejo, da specifične značilnosti delovnega mesta samostojno napovedujejo pomemben del variance stresa, emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije. Splošne delovne obremenitve in specifična delovna obremenjenost z učenci s posebnimi potrebami predstavljata najbolj stabilna napovednika vseh treh proučevanih kriterijev. Na osnovi ugotovitev predlagamo tudi nekatere ukrepe za zmanjšanje stopnje doživljanja stresa ter za učinkovitejše spoprijemanje z njim.
Keywords: učitelji, osnovne šole, stres, spoprijemanje, izgorelost, učenci s posebnimi potrebami
Published: 30.12.2015; Views: 1039; Downloads: 322
.pdf Full text (353,86 KB)
This document has many files! More...

5.
Internal structure of an alternative measure of burnout
Nataša Sedlar, Lilijana Šprah, Sara Tement, Gregor Sočan, 2015, original scientific article

Abstract: This study evaluates the factorial validity and reliability of the Slovenian adaptation of the Oldenburg Burnout Inventory (OLBI) in a sample of 1436 Slovenian employees of various occupations. Confirmatory factor analyses were used to evaluate alternative structural models of OLBI, and reliability of variant scales was estimated. The results reveal a different structure of the Slovenian adaptation compared with the original one and a very notable difference in reliability between positively and negatively framed items. The results could be explained with a response bias or the specific nature of burnout and work engagement that OLBI promises to assess simultaneously. Therefore, we believe that the internal structure of the original inventory needs to be reconsidered.
Keywords: burnout, Oldenburg Burnout Inventory, factor structure, reliability, psychometrics
Published: 14.07.2017; Views: 454; Downloads: 83
.pdf Full text (469,80 KB)
This document has many files! More...

6.
STRES IN IZGORELOST MED ŠOLSKIMI SVETOVALNIMI DELAVCI
Anja Senekovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preiskovali stres in izgorelost med šolskimi svetovalnimi delavci. V teoretičnem delu so predstavljena poglavja o stresu, stresu na delovnem mestu, izgorelosti (na delovnem mestu) in o svetovalnem delu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena med svetovalnimi delavci, zaposlenimi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Opravljena je bila z namenom, da bi opozorili na problem izgorevanja, ki vse pogosteje ogroža izvajalce različnih oblik pomoči. Cilj raziskave je bilo njihovo ovrednotenje doživljanja stresa in izgorelosti. Rezultati so pokazali, da svetovalne delavke v primerjavi s svetovalnimi delavci doživljajo nižjo raven čustvene izčrpanosti, višjo stopnjo depersonalizacije in nižjo stopnjo osebne učinkovitosti, medtem ko z delovno dobo omenjeni aspekti ne naraščajo. Pričakovan stres zaradi delovnih nalog vpliva na večjo izgorelost, svetovalne delavke pa zaradi slednjih doživljajo večjo stopnjo stresnosti. Ugotovljeno je bilo, da z naraščanjem delovne dobe narašča tudi stopnja stresnosti delovnih nalog. Rezultati so potrdili obstoj pozitivne povezanosti med izgorelostjo in konfliktom zaradi dela in družine ter obstoj negativne povezanosti med izgorelostjo in obogatitvijo zaradi dela in družine. Izgorelost in opora s strani sodelavcev in družine sta negativno povezani.
Keywords: stres, stres na delovnem mestu, izgorelost (na delovnem mestu), svetovalno delo
Published: 25.09.2013; Views: 1492; Downloads: 287
.pdf Full text (1,20 MB)

7.
Types of work-family balance and well-being examined among Finnish and Slovenian nurses
Johanna Rantanen, Sara Tement, 2013, published scientific conference contribution abstract

Keywords: ravnovesje, delo in dom, izgorelost, zdravstvena nega
Published: 10.07.2015; Views: 395; Downloads: 23
URL Link to full text

8.
Fiziološki indikatorji in samoocena stresa: vpliv delovnih pogojev in osebnostnih lastnosti
Katja Kerman, Špela Koprivnik, 2016, master's thesis

Abstract: Zdravje in blagostanje aktivne delovne populacije je močno določeno z delovnim okoljem in obremenitvami, s katerimi so soočeni zaposleni. Stres na delovnem mestu predstavlja dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem in telesnem zdravju. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil eksperimentalno proučiti takojšnje učinke izpostavljenosti stresnim delovnim pogojem na samooceno stresa in fiziološki stresni odziv, merjen z indikatorji variabilnosti v srčnem utripu, ter dodatno proučiti potencialno moderatorsko vlogo osebnostnih spremenljivk. Končni vzorec je sestavljalo 79 študentov Univerze v Mariboru, starih med 19 in 28 let, ki so bili enakovredno porazdeljeni med štiri eksperimentalne pogoje glede na Karasekov model delovnih zahtev in nadzora (1979). Vpliv neodvisnih spremenljivk (delovni pogoji po Karasekovem modelu) na odvisne (samoocena stresa, fiziološki odziv) sva preverjali preko razlike med izvajanjem delovne naloge in med sproščanjem ter preko stopnje samoocene stresa. Rezultati raziskave so pokazali, da je zgolj nadzor statistično pomembno negativno napovedoval samooceno stresa. Niti zahteve niti nadzor nista statistično pomembno napovedovala fiziološkega stresnega odziva. Prav tako ni bilo statistično pomembnega interakcijskega učinka. Izpostavili pa so se nekateri osebnostni moderatorji učinkov delovnih pogojev na stresni odziv. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost proučevanja individualnih razlik pri učinkih stresnih delovnih pogojev.
Keywords: variabilnost v srčnem utripu, Karasekov model delovnih zahtev in nadzora, fiziološki stresni odziv, eksperiment, individualne razlike
Published: 13.09.2016; Views: 944; Downloads: 234
.pdf Full text (5,12 MB)

9.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika kognitivnih spodrsljajev na vzorcu študentov
Sara Mezek, 2019, master's thesis

Abstract: Kognitivni spodrsljaji so opredeljeni kot napake, drobne nepozornosti pri vsakodnevnih aktivnostih, ki ji običajno izvedemo brez težav (Broadbent idr., 1982). Najbolj uveljavljen pripomoček za merjenje kognitivnih spodrsljajev predstavlja Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ (Broadbent idr., 1982), psihometrične značilnosti slovenske različice pa do zdaj še niso bile preverjene. Glavni namen magistrske naloge je tako preveriti psihometrične značilnosti, v okviru katerih so bile analizirane faktorska struktura, zanesljivost vprašalnika, diskriminativnost postavk in povezanost vprašalnika z drugimi konstrukti. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 215 študentov različnih študijskih smeri in fakultet. Faktorska struktura vprašalnika je bila preverjana z eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, pri čemer sta bili pri eksploratorni metodi uporabljeni metoda glavnih osi in poševnokotna rotacija Oblimin. Rezultati so pokazali, da je z vsebinskega in psihometričnega vidika najustreznejši enofaktorski model, ki so ga identificirali avtorji izvornega vprašalnika (Broadbent idr., 1982). Rezultati so pokazali tudi, da se kognitivni spodrsljaji povezujejo z nevroticizmom, anksioznostjo in ruminacijo, na drugi strani pa se ne povezujejo s selektivno pozornostjo ter sposobnostjo inhibicije. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da ima vprašalnik veliko uporabno vrednost, izsledki raziskave pa poleg raziskovalne in aplikativne vrednosti predstavljajo podlago za informirano uporabo vprašalnika ter interpretacijo rezultatov.
Keywords: kognitivni spodrsljaji, Vprašalnik kognitivnih spodrsljajev CFQ, psihometrične lastnosti, faktorska analiza
Published: 19.09.2019; Views: 123; Downloads: 33
.pdf Full text (1,01 MB)

10.
ANALIZA POZITIVNIH IN NEGATIVNIH DEJAVNIKOV NA DELOVNEM MESTU PRI POLICISTIH
Katja Hebar, 2014, master's thesis

Abstract: Delo policista je lahko glede na delovno mesto in kraj zaposlitve precej različno, saj so precej različni tudi delovni pogoji in delovne obremenitve. Temu primerno variira tudi zadovoljstvo z delom in motivacija za delo, na kateri vpliva veliko različnih psihosocialnih dejavnikov. V nadaljevanju bo predstavljena raziskava, ki preverja pozitivne in negativne dejavnike na delovnem mestu pri policistih. Hipoteze so zastavljene na podlagi predhodnih študij in glede na posebnosti raziskovane delovne organizacije. Zanimala nas je narava povezave med delovnimi zahtevami, delovnimi resursi (uporabljen je bil vprašalnik: Delovne zahteve in resursi, Tement, 2010), organizacijsko pripadnostjo (vprašalnik: Delovne pripadnosti, Meyera in Allenove, 1997), delovno zavzetostjo (vprašalnik: Delovna zavzetost, Schaufeli, Bakker in Salanova, 2006), stresom (stres smo preverjali s sestavljenim vprašalnikom Vovkove, 2012 in Umeka, 2008) in delovnim zadovoljstvom (vprašalnik: Pogačnikov vprašalnik delovnega zadovoljstva, Pogačnik, 2003). Raziskava je bila izvedena na 314 policistih iz različnih enot, za preverjanje hipotez pa je bila uporabljena multipla regresija. Rezultati raziskave so večinoma v skladu s predhodnimi raziskavami, opravljenimi na tem področju. Potrdili smo, da delovni resursi in delovna zavzetost pozitivno korelirata z delovnim zadovoljstvom, medtem ko se je med stresom in delovnim zadovoljstvom, kot pričakovano, pokazala negativna korelacija. Med delovnimi zahtevami in pripadnostjo na eni strani ter delovnim zadovoljstvom na drugi, pa žal nismo uspeli dokazati korelacije, saj povezava med konstrukti ni bila statistično pomembna.
Keywords: delovno zadovoljstvo, zahteve in resursi, stres, zavzetost, pripadnost.
Published: 12.01.2015; Views: 1315; Downloads: 483
.pdf Full text (783,79 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica