| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 50
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Honey, there´s something on my mind --- : adverse consequences of negative and positive work rumination on attention to the partner, and the advantage of talking about it
Julia Schoellbauer, Sara Tement, Christian Korunka, 2023, original scientific article

Abstract: In the contemporary 24/7 working society, the separation of work and private life is increasingly turning into an unrealizable ideal. Ruminating about work outside the work context lets work spill over into private lives and afects the dynamics of workers’ private relationships. Although negative work rumination was linked to couples’ reduced relationship satisfaction, little is known about the mechanism of action and the impact of positive work rumination. Drawing on the load theory of selective attention, we hypothesize that both negative and positive work rumination occupy attentional resources and thus reduce workers’ attention to the partner on the same day. Lower levels of attention to the partner, in turn, should relate to lower levels of both partners’relationship satisfaction. However, sharing the work-related thoughts with the partner might support the resolution of the work issue the worker is ruminating about, which releases attentional resources and thus bufers the negative association between rumination and attention to the partner. We conducted a daily diary study and the fndings based on 579 daily dyadic observations from 42 dualearner couples support the proposed cognitive spillover-crossover mechanism and the bufer mechanism of thought-sharing. We conclude that negative and positive work rumination takes up scarce attentional resources and thus jeopardizes relationship quality. However, sharing thoughts with one’s partner seems to be a useful strategy for couples to maintain or even increase their relationship satisfaction in the light of work rumination.
Keywords: Diary study, Dyadic research, Relationship quality, Psychological availability, Spillover-crossover, Actor-partner interdependence mode, family conflict, perceptual load, relationship satisfaction, marital, quality, daily-diary, couples, stress, experiences depression, crossover, Psychology
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 53; Downloads: 1
.pdf Full text (989,06 KB)
This document has many files! More...

2.
Psihometrične lastnosti Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev na klinični populaciji : magistrsko delo
Valerija Podlesnik, 2023, master's thesis

Abstract: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Keywords: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 176; Downloads: 15
.pdf Full text (1,54 MB)

3.
Development and validation of the Work-home-integration questionnaire (WHIQ)
Andrea Noja, Bettina Kubicek, Nejc Plohl, Sara Tement, 2022, original scientific article

Abstract: The boundaries between work and private life are gradually blurring. More and more employees are involved in work during leisure time through cognitions, emotions or behaviours, in both negative and positive ways. This so-called work-home integration (WHI) can, on the one hand, hampers the necessary recovery from work and result in strain but, on the other hand, also restores resources and result in beneficial outcomes. In order to enhance our understanding of WHI and capture all its different forms, we suggest a new conceptualisation and measure of WHI. We therefore developed and validated the Work-Home Integration Questionnaire (WHIQ) in English, German and Slovene simultaneously using two cross-sectional studies (Study 1: N = 848; Study 2: N = 555) and a two-wave longitudinal study with a time lag of 1 month (Study 3: N = 379). Confirmatory factor analysis confirmed a three-factor structure with (1) negative cognitive-affective involvement, (2) positive cognitive-affective involvement and (3) behavioural involvement. Moreover, the WHIQ showed measurement invariance across the three languages and the results provide evidence for convergent, discriminant and incremental validity. Overall, the WHIQ is a reliable, valid and short measure to assess the extent to which employees are involved in work during leisure time.
Keywords: work-home integration, burnout, well-being, work-family conflict, scale validation
Published in DKUM: 17.07.2023; Views: 378; Downloads: 23
.pdf Full text (521,32 KB)
This document has many files! More...

4.
Time pressure, work-related spousal support seeking, and relationship satisfaction : spillover and crossover effects among dual-earner couples
Sara Tement, Katarina Katja Mihelič, Bettina Kubicek, 2023, original scientific article

Abstract: The present study examined how time pressure at work is transmitted to the home domain and how it affects individuals’ (spillover) as well as their partners’ relationship satisfaction (crossover). We examined the role of work-related spousal support seeking and proposed that it serves as a mediator of the spillover as well as the crossover process. We further explored whether the proposed spillover-crossover process is gender-contingent. Using a sample of 308 dual-earner couples, we found support for a positive link between time pressure at work and spousal support seeking. As hypothesized, spousal support seeking served also as a crossover mechanism. However, distinct spillover and crossover processes were found for men and women. These findings not only point to a new spillover and crossover mechanism but also highlight gender-specific patterns in the role of support seeking. As this coping strategy is feasible when job stressors are high, it should be considered a part of stress management trainings and organizational practices.
Keywords: spillover, crossover, time pressure, dual-earner couples, work-related spousal support, relationship satisfaction, gender differences
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 249; Downloads: 21
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Keywords: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Published in DKUM: 06.07.2023; Views: 295; Downloads: 79
.pdf Full text (8,53 MB)

6.
Napovedna veljavnost psihološkega testiranja za uspeh v izbirnem postopku : magistrsko delo
Miša Pogorevčnik, 2022, master's thesis

Abstract: Izbor ustreznega kadra predstavlja izziv za vsako organizacijo, saj je od sposobnosti, učinkovitosti in delovne uspešnosti zaposlenih odvisna prihodnost teh organizacij. Višja policijska šola se izbirnih postopkov že vrsto let loteva sistematično ter z dobro zastavljenimi izbirnimi postopki, ki vključujejo več različnih faz. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na tri faze izbirnega postopka, skozi katere gredo kandidati za policiste, in sicer psihološko testiranje, selekcijski intervju in psihološki pregled. Namen raziskave je ugotoviti, katere osebnostne lastnosti imajo najvišjo napovedno veljavnost uspeha kandidatov v izbirnem postopku ter ali splošne intelektualne sposobnosti napovedujejo uspeh kandidata v izbirnem postopku. V raziskavi je sodelovalo 423 kandidatov za policiste, ki so se izbirnih postopkov udeležili v letu 2021. Analizirali smo rezultate, pridobljene s pomočjo dveh osebnostnih vprašalnikov – Eysenckov in Freiburški osebnostni vprašalnik – ter testom inteligentnosti – test nizov. Izkaže se, da so najpomembnejše osebnostne lastnosti, ki napovedujejo uspeh na izbirnem postopku ekstravertnost in usmerjenost k dosežkom; posameznik, ki bo manj uspešen, pa bo tisti, ki bo izkazoval več nevroticizma. Višji dosežki na testu inteligentnosti prav tako napovedujejo uspeh na izbirnem postopku.
Keywords: Psihološko testiranje, izbirni postopek, napovedna veljavnost, osebnost policista.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 388; Downloads: 68
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Keywords: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 356; Downloads: 70
.pdf Full text (1,05 MB)

8.
Preoblikovanje študijskega dela (študijskih in obštudijskih nalog) na vzorcu študentov: opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika : opredelitev konstrukta in razvoj vprašalnika
Valentina Čufar, 2022, master's thesis

Abstract: Preoblikovanje dela je vse pomembnejša proaktivna strategija, ki zaposlenim pomaga prilagoditi delo lastnim potrebam. Po drugi strani pa je na študentski populaciji slednje še precej neraziskano področje. Namen raziskave je proučiti preoblikovanje študija in razviti vprašalnik, ki nam bo omogočal merjenje konstrukta. Slednje smo preverjali preko dveh ločenih raziskav – kvalitativne in kvantitativne raziskave. V prvi kvalitativni raziskavi je sodelovalo 15 študentov, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje in preko tega skušali pridobiti uvid v njihovo doživljanje študija in boljše razumevanje preoblikovanja študija med študenti. Na podlagi ugotovitev prve raziskave smo razvili vprašalnik. Pri razvoju vprašalnika smo se naslanjali tudi na dosedanje vprašalnike razvite za delovno populacijo. Druga, kvantitativna raziskava pa je služila preliminarni validaciji vprašalnika. Izvedena je bila na 136 študentih slovenskih univerz. V drugi raziskavi smo prav tako preverjali povezanost preoblikovanja študija z drugimi konstrukti, ki so se izkazali kot pomembni pri preoblikovanju dela. Vključili smo zadovoljstvo s študijem, zavzetost, izgorelost, proaktivno osebnost in karierno prilagodljivost. Rezultati večinoma kažejo na statistično pomembne povezanosti, v skladu s pričakovanji. Najslabše povezanosti so se pojavile z zadovoljstvom s študijem. Na podlagi ugotovitev lahko preoblikovanje študija definiramo kot samoiniciativne akcije, ki jih študentje uvedejo v okviru študijskih ali obštudijskih dejavnosti, z namenom, da bi razvili svoje veščine, izboljšali svoje karierne priložnosti in študij prilagodili sebi in svojim željam. Podobno kot zaposleni preoblikujejo svoje delo, tudi študentje študij preoblikujejo preko treh dimenzij: preoblikovanje nalog, preoblikovanje odnosov in kognitivno preoblikovanje. Kvantitativna raziskava je spoznanja potrdila in nadgradila. Ugotovitve kažejo, da je pri preoblikovanju študijskih nalog posebej pomembno preoblikovanje študija z dodajanjem nalog, pri preoblikovanju odnosov pa predvsem preoblikovanje odnosov s sošolci in ostalimi. Pričujoča raziskava je temeljnega pomena za nadaljnjo raziskovanje preoblikovanja študija, tako kvalitativno kot tudi kvantitativno.
Keywords: preoblikovanje študija, študentje, proaktivnost, obštudijske dejavnosti, študijske naloge, kariera
Published in DKUM: 05.04.2022; Views: 568; Downloads: 64
.pdf Full text (2,81 MB)

9.
Strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri študentih in zaposlenih
David Janet, 2021, master's thesis

Abstract: Sledeče magistrsko delo se posveča strategijam kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Gre za zavestne, kognitivne procese, odgovorne za uravnavo čustev. Podrobneje se osredotočamo na 9 strategij, ki jih lahko razdelimo v adaptivne (sprejetje, osredotočanje na planiranje, osredotočanje na pozitivno, pozitivno ovrednotenje in postavljanje v perspektivo) in neadaptivne (samoobtoževanje, ruminiranje, katastrofiziranje in obtoževanje drugih). Strategije merimo z uporabo Vprašalnika kognitivnega spoprijemanja s čustvi (Garnefski idr., 2001), ki smo ga za namene naših študij tudi prevedli in validirali. Vprašalnik na dveh vzorcih (študija 1 in 2) izkazuje zadovoljive psihometrične karakteristike. Glavnino magistrskega dela sicer zajemajo tri krajše študije. V prvi smo se osredinili na rabo strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi pri soočanju z neuspehi in stresorji pri študiju. Rezultati na vzorcu študentov kažejo, da se strategije pomembno povezujejo s testno anksioznostjo in akademsko samoučinkovitostjo. Pojasnijo tudi znaten delež variabilnosti obeh spremenljivk, pri čemer se za najpomembnejšega napovednika izkazuje strategija katastrofiziranja. Druga študija se nanaša na kognitivno spoprijemanje s čustvi pri soočanju zaposlenih z neuspehi in stresorji pri delu. Zanimale so nas predvsem povezave strategij z izgorelostjo, v proučevanje pa smo vključili tudi neprilagojena prepričanja pri delu. Spet se vrsta strategij pomembno povezuje z izgorelostjo, prednjačijo pa predvsem neadaptivne strategije kognitivnega spoprijemanja s čustvi. Med dimenzijami neprilagojenih prepričanj pri delu se neuspeh in nadzor pomembno pozitivno povezujeta z izgorelostjo in njenimi dimenzijami. Slednji spremenljivki tudi pomembno pozitivno napovedujeta nekatere med dimenzijami izgorelosti, medtem ko za zahteve uspešnosti in odobravanje drugih presenetljivo velja ravno obratno (sta negativna napovednika). Med strategijami kognitivnega spoprijemanja s čustvi pa izgorelost in njene dimenzije pomembno napovedujeta le dimenziji ruminiranja in obtoževanja drugih. Zadnja med študijami se osredotoča na katastrofiziranje – naš pregled namreč ugotavlja, da gre za eno izmed najškodljivejših strategij za duševno zdravje posameznikov. Izpeljali smo novo obširnejšo definicijo konstrukta in oblikovali nov vprašalnik katastrofiziranja. Njegove psihometrične karakteristike se na vzorcu študentov izkazujejo za odlične, vprašalnik pa je tudi konstruktno veljaven. Magistrsko delo torej odstira pomen strategij kognitivnega spoprijemanja s čustvi v različnih kontekstih in opozarja na osrednjo vlogo katastrofiziranja kot neadaptivne strategije. Ob tem ponuja obilo novih teoretičnih ugotovitev, pa tudi smernic za nadaljnje raziskave in za oblikovanje raznih intervencij (npr. za izboljševanje duševnega zdravja študentov in zaposlenih, preprečevanje testne anksioznosti, izgorelosti). Spoznanja so koristna tudi strokovnjakom različnih smeri (psihologom, terapevtom, socialnim delavcem, pedagogom), ki se lahko pri svojem delu poslužijo dveh – v našem delu novo validiranih – mer.
Keywords: kognitivno spoprijemanje s čustvi, testna anksioznost, izgorelost, katastrofiziranje
Published in DKUM: 07.10.2021; Views: 914; Downloads: 139
.pdf Full text (2,40 MB)

10.
Usklajevanje dela in zasebnega življenja pri zaposlenih v proizvodnji
Ariana Volpe, 2020, master's thesis

Abstract: Posameznik je v vsakdanjem življenju primoran nenehno usklajevati zasebno življenje in delo. Kadar je usklajevanje med delom in zasebnim življenjem manj uspešno, prihaja do različnih posledic, kot sta konflikt med delom in družino ter izgorelost. Oba konstrukta sta bila v preteklosti raziskana na različnih vzorcih, manj na vzorcu zaposlenih v proizvodnji. Namen raziskave je bil raziskati usklajevanje dela in zasebnega življenja pri teh zaposlenih. V kvalitativnem delu raziskave smo skušali z izvedbo fokusne skupine pridobiti boljše razumevanje posebnosti dela v proizvodnji, ki so vezane na usklajevanje dela in zasebnega življenja. V drugem smo naše raziskovanje nadgradili z izvedbo kvantitativne raziskave relevantnih spremenljivk na to temo. V analizo smo vključili konflikt med delom in družino, izgorelost, središčnost vlog, miselni odklop od dela ter strategije soočanja s stresom. V fokusni skupini je sodelovalo 6 udeležencev, kvantitativni del pa je zajel 94 proizvodnih delavcev. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med konfliktom med delom in družino ter izgorelostjo pri proizvodnih delavcih. Pri središčnosti družinskih vlog/delovnih vlog ter miselnemu odklopu od dela nismo našli pomembne povezave s konfliktom med delom in družino. Pri strategijah soočanja se je kot pomemben moderator odnosa med konfliktom delo-družina ter izgorelostjo izkazala le strategija miselna neaktivnost, pri konfliktu družina-delo pa strategije soočanja pozitivna reinterpretacija in rast, miselna neaktivnost ter iskanje emocionalne socialne podpore.
Keywords: delo, zasebno življenje, konflikt med delom in družino, izgorelost, zaposleni v proizvodnji
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1158; Downloads: 198
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica