| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Sara Lipovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Premoženje naj se odvzame tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način ali pa je bilo premoženje na njih preneseno brezplačno ali pa za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. S tem je smiselno omogočeno varstvo pridobivanja premoženja na zakonit način in zaščita gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je v slovenskem pravnem redu pričel uporabljati 29. maja 2012. Določa pogoje za uvedbo finančne preiskave in postopek izvedbe finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, vodenje evidenc zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, hrambo in upravljanje s tem premoženjem, odgovornost Republike Slovenije in mednarodno sodelovanje. Institut finančne preiskave in kasnejša tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora sta v slovenskem pravnem redu omogočila boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Zaradi zapletenosti mednarodnih prenosov premoženja ter razvoja tehnologij, ki jih storilci uporabljajo, je kazniva dejanja zelo težko dokazovati. Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj ne zadostuje le kazenska obsodba in odvzem premoženjske koristi, nastale iz posamičnega kaznivega dejanja, temveč je bistveno tudi, da se jim odvzame premoženje nezakonitega izvora. Finančna preiskava se uvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in skupna vrednost takega premoženja presega 50.000 EUR. Namen finančne preiskave je ugotoviti obseg nezakonitega premoženja. V magistrski nalogi smo se omejili na finančno preiskavo, ki jo za potrebe ZOPNI opravi Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS). Finančni inšpektor preiskovalec izvaja finančno preiskavo v skladu s 100. členom Zakona o finančni upravi (ZFU). Izvajajo se vsa dejanja, ukrepi in postopki po ZDavP-2. V nalogi smo predstavili štiri indirektne metode ugotavljanja razkoraka premoženja. Predstavili smo evidence, ki jih v skladu s svojimi postopki preverja FURS. V poglavju pravdni postopek smo podrobneje opisali tudi instituta začasnega zavarovanja odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora. V raziskovalnem delu naloge smo na praktičnem primeru prikazali postopek zbiranja podatkov v finančni preiskavi in simulirali možne zaključke finančne preiskave, pravdnega postopka odvzema premoženja in davčni postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Analizirali in izpostavili smo odločbe ustavnega sodišča in ostalo sodno prakso.
Keywords: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, začasno zavarovanje in začasen odvzem nezakonitega izvora, pravdni postopek, Zakon o davčnem postopku
Published: 23.10.2019; Views: 22; Downloads: 4
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Postopek odmere davka v primeru premoženja nepojasnjenega izvora
Sara Lipovšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Cilj instituta prijave premoženja in odmere davka od nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb je predvsem zmanjšanje obsega davčnih utaj, ki se v zadnjih letih pojavljajo na področju plačevanja davkov od dohodkov oz.dohodnine. Načelo davčne pravičnosti je najpomembnejše načelo davčnega prava, v skladu s katerim naj bi davek plačevali vsi, ki so ekonomsko sposobni (primerno njihovi ekonomski moči). V smislu uresničevanja zgoraj navedenega načela je bil v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku − novela 2G (Uradni list RS, št. 111/13) dodan nov, 68. a člen (odmera davka od nenapovedanih dohodkov), s katerim se posebej ureja cenitveni postopek v primeru, če sredstva davčnega zavezanca – fizične osebe precej presegajo dohodke, ki jih je ta za isto obdobje napovedal davčnemu organu. Zakonski poudarek je v precejšnjem nesorazmerju med vrednostjo sredstev za privatno potrošnjo, s katerimi zavezanec razpolaga, in pojasnjenimi dohodki davčnega zavezanca, ki utemeljeno pričajo o precejšnjih davčnih utajah v preteklosti, zato z vidika enake obravnave davčnih zavezancev ni primerno niti sprejemljivo, da se takega zavezanca obravnava na enak način kot davčnega zavezanca, ki spoštuje pravni red. Iz teh razlogov je bila uvedena davčna stopnja v višini 70 %. Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov pri fizičnih osebah se lahko uvede za obdobje desetih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden. Kot pomoč pri ugotovitvi dejanskega razkoraka davčni organ uporablja institut prijave premoženja, predpisan v 69. členu ZDavP-2. Davčni organ sme zahtevati od davčnega zavezanca – fizične osebe, da predloži prijavo premoženja v primeru, če najprej sam zbere podatke o obsegu sredstev za zasebno potrošnjo, s katerimi je zavezanec v določenem obdobju razpolagal, ter podatke o zavezančevih obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in ugotovi precejšnje nesorazmerje. Zavezanca za davek pa se ne pozove le k prijavi premoženja, temveč tudi k prijavi virov tega premoženja; torej tudi dohodkov in prejemkov, od katerih se davek ne plačuje.
Keywords: davčna načela, cenitev davčne osnove, 68.a člen ZDavP-2, prijava premoženja, nenapovedani dohodki, metode cenitve davčne osnove
Published: 02.11.2015; Views: 1615; Downloads: 208
.pdf Full text (822,97 KB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica