1. NiCu nanodelci v matrici silike z vgrajeno zdravilno učinkovino za potencialno zdravljenje kožnega raka : magistrsko deloSara Kramberger, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena sinteza supermagnetnih nanodelcev Ni67,5Cu32,5 v matrici silike s pomočjo sol-gel metode. Nanodelcem s pomočjo silikatne prevleke zagotovimo netoksičnost in biokompatibilnost hkrati pa nam omogoča mesto, kjer vgradimo zdravilno učinkovino.
S pomočjo nanodelcev želimo doseči dvojno terapijo, in sicer preko kombinacije magnetne hipertermije, ki jo omogočajo delci sami, hkrati pa bi lahko s pomočjo magnetnega polja delce tudi usmerjali na tarčno mesto, kjer bi lahko prišlo do nadzorovanega sproščanja vgrajene zdravilne učinkovine (ZU). V ta namen smo v sintetizirane nanodelce vgradili modelne, paracetamol in protitumorsko učinkovino, paracetamol. Iz rezultatov in vitro študije, ki je temeljila na sproščanju ZU s pomočjo UV/VIS spektrometra lahko potrdimo uspešno vgradnjo ZU. V testiranju biokompatibilnosti s humanimi kožnimi celicami pa lahko podpremo literaturo, ki navaja da nanodelci s protitomursko učinkovino uspešno »pobijajo« celice bazalno-celičnega karcinoma.
Sintetizirane magnetne nanodelce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), termogravimetrične analize (TGA), transimisijske elektronske mikroskopije (TEM), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) ter določali profil sproščanja vgrajenih zdravilnih učinkovin. Keywords: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, kožni rak, sproščanje zdravilne učinkovine Published in DKUM: 06.06.2019; Views: 1954; Downloads: 100 Full text (2,06 MB) |
2. Sinteza in karakterizacija maghemitnih nanodelcev iz železovega oksalataSara Kramberger, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je pri sobni temperaturi sintetizirati prekurzor, natančneje železov oksalat dihidrat, Fe2C2O4·2H2O ter ga s pomočjo termičnega razkorja pretvoriti v maghemit. Sledila je uporaba sintetiziranega maghemita, natančneje je cilj maghemitne nanodelce prevleči z dvema različnima surfaktantoma, citronsko kislino in PEG-COOH.
Ugotovili smo, da z eksperimentom brez inertne atmosfere ne dobimo željenega produkta. Problem se je pokazal ob dodatku FeSO4·7H2O, saj se je Fe2+ ob prisotnosti kisika oksidiral v Fe3+. Posledično smo uporabili argovo atmosfero ter z njim preprečili oksidacijo Fe. Dobili smo željen produkt, Fe2C2O4·2H2O. Sama pretvorba prekurzorja v maghemit je prav tako potekala v argonovi atmosferi. Sintetiziran maghemit smo oblekli z citronsko kislino in PEG-COOH. Citronska kislina in PEG-COOH sta surfaktanta, ki ponavadi tvorita stabilno magnetno tekočino. Vendar v našem primeru ni bilo tako, nanodelci so se aglomerirali.
Težave pri sintezah s pomočjo železovega oksalata so nas pripeljale do nove sinzete, sinteza maghemitnih nanodelcev v vodnem mediju brez surfaktantov.
Pripravili smo si erlenmajerico v katero smo dodali degazirano vode in 0,01 M HCl. Naslednjih 30 min smo prepihovali z argonovo atmosfero ter intenzivno mešali. Sledil je dodatek železovega(III) klorida heksahidrata, FeCl3·6H2O in železovega(II) klorida heptahidrata, FeCl2·7H2O. Po 30 min, nastavimo pH na 11 s pomočjo NaOH. Po koncu reakcije zberemo oborino v časi, kateri dodamo destilirano vodo. S tem pripravimo magnetit za oksidacijo v maghemit. To dosežemo s segrevanjem.
Šele s to sintezo smo pridobili maghemit, ki je po oblačenju s surfaktanti tvoril stabilno magnetno tekočino.
Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termično analizo (TGA). Keywords: maghemit, železov oksalat, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termična analiza (TGA), citronska kislina, PEG-COOH Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 2060; Downloads: 100 Full text (1,92 MB) |
3. Krščanstvo in islam kot potencialna akterja odgovornejšega odnosa do naravnega okoljaSara Kramberger, 2013, undergraduate thesis Abstract: Od pojava ekološke krize raziskovalci poudarjajo, da imajo religije pomemben vpliv na človekov odnos do okolja. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na dve največji svetovni religiji, krščanstvo in islam, in skušala ugotoviti, katere okoljske vrednote sta posredovali svojim vernikom v preteklosti in katere jim posredujeta danes, ko se svet sooča z okoljskimi težavami. Obe religiji izvirata iz Abrahamove tradicije in učita, da je Bog ustvaril človeka in ga postavil na privilegirano mesto, nad vsa ostala bitja in nad naravo. Zaradi tega antropocentričnega sporočila obe religiji, in še posebej krščanstvo, ki je imelo velik vpliv na vrednote moderne, Zahodne družbe, po ocenah številnih raziskovalcev nosita nekaj odgovornosti za današnjo okoljsko situacijo, saj je to sporočilo doprineslo k instrumentalnemu odnosu do narave. Vendar pa sem z analizo vsebine verskih tekstov ugotovila tudi, da v svetih spisih obstajajo tudi številni elementi, ki lahko v času okoljske krize koristijo pri oblikovanju nove okoljske etike. V zadnjih desetletjih, ko se človeštvo sooča z velikimi ekološkimi grožnjami, obe obravnavani religiji bolj razvijata in poudarjata ekološko naravnane interpretacije verskih tekstov, v želji po razrešitvi ekološke krize pa vedno pogosteje oblikujeta tudi zavezništva s politiko in znanostjo. Kot sili, ki bi močno vplivali na spreminjanje ekološke zavesti, se do sedaj še nista izkazali, vsekakor pa imata tako krščanska kot islamska tradicija potencial, da v ljudeh vzbudita čut za družbeno odgovornost ter željo po spremembi, in morda bosta v prihodnosti z nadaljevanjem trenda »zelenenja« obe religiji pripomogli k bolj ekološko odgovornemu vedenju. Keywords: religija, krščanstvo, islam, narava, okoljska kriza Published in DKUM: 11.06.2013; Views: 2999; Downloads: 194 Full text (956,90 KB) |
4. Pacient s karcinomom debelega črevesa in danke ter pomen programa SVITSara Kramberger, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena bolezen, ki je v sedanjem času v velikem porastu – karcinom debelega črevesa in danke ter zelo pomemben progam; to je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb, raka na debelem črevesu in danki, imenovan SVIT, ki je v današnjem času v veliko pomoč pri pravočasnem diagnosticiranju bolezni.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na debelo črevo in karcinom debelega črevesa ter danke. Predstavili smo tudi incidenco raka na debelem črevesu in danki, pooperacijsko sledenje bolnikov ter njihovo 5-letno preživetje. Nato smo predstavili program SVIT. Ob vsem tem pa nismo pozabili omeniti profila medicinske sestre, ki ima veliko vlogo skozi ves proces; tako v preventivni kot tudi v kurativni dejavnosti, ko je bolezen že odkrita.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri nas je zanimalo, ali anketiranci poznajo program SVIT, ali so se pismu programa odzvali ter ali bi prepoznali opozorilne znake za resnejše dogajanje v abdomnu.
Raziskavo smo opravili meseca marca 2012 v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, v Splošni ambulanti dr. Marije Repolusk.
Raziskava nam je dala rezultate o tem, da je program SVIT še premalo promoviran, da zaradi neznačilnih znakov in simptomov bolniki ne bi pravočasno odšli po pomoč k zdravniku in da so se večinoma vsi preiskovanci odzvali povabilu programa SVIT, ki so ga prejeli na dom. Keywords: Ključne besede: karcinom, debelo črevo in danka, SVIT, medicinska sestra. Published in DKUM: 02.10.2012; Views: 2381; Downloads: 452 Full text (764,00 KB) |