1. Identification of furin protease small-molecule inhibitor with a 1,3-thiazol-2-ylaminosulfonyl scaffoldAnja Kolarič, Vid Ravnik, Sara Štumpf Horvat, Marko Jukič, Urban Bren, 2025, original scientific article Keywords: computer-assisted drug design, CADD, computer-assisted drug design, furin inhibitors, protease inhibitors, antivirals, protease inhibitors, furin assay, antiviral drug design
Published in DKUM: 20.03.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Full text (6,26 MB) |
2. Antimicrobial properties of different hop (Humulus lupulus) genotypesZala Kolenc, Tomaž Langerholc, Gregor Hostnik, Miha Ocvirk, Sara Štumpf Horvat, Maša Pintarič, Iztok Jože Košir, Andreja Čerenak, Alenka Garmut, Urban Bren, 2023, original scientific article Abstract: The antimicrobial activity of hop extracts obtained from different hop genotypes were investigated against Staphylococcus aureus and Lactobacillus acidophilus. In this study the pure xanthohumol, purified β-acids rich fraction, as well as α-acids with β-acids rich fraction were used to test antimicrobial activity against Staphylococcus aureus and Lactobacillus acidophilus; whereby, the antimicrobial activity of different hop extracts against Lactobacillus acidophilus was studied for the first time. Microbial susceptibility to purified hydroacetonic extracts from different hop varieties was investigated by the broth microdilution assay to determine the minimum inhibitory concentration (MIC) and the minimum bactericidal concentration (MBC). The hop hydroacetonic extracts were more effective against Staphylococcus aureus than against Lactobacillus acidophilus. Strong inverse correlations of MIC and MBC values were obtained with xanthohumol, cohumulone, n+adhumulone, colupulone and n+adlupulone contents, suggesting that the identified chemical hop compounds are directly responsible for antimicrobial effects. Moreover, the effect of the growth medium strength on the MIC values of hop extracts against Staphylococcus aureus was systematically investigated for the first time. The current study also reveals the effect of different hop extracts on Staphylococcus aureus, which responds to their presence by lag phase extension and generation time prolongation.
Keywords: hop extract, xanthohumol, Staphylococcus aureus, Lactobacillus acidophilus, minimum inhibitory concentration, minimum bactericidal concentration
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 203; Downloads: 22
Full text (2,03 MB)
This document has many files! More... |
3. Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko deloMiha Fermišek, 2024, master's thesis Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo).
Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni).
Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 41
Full text (3,99 MB) |
4. The Influence of Chestnut Extract and Its Components on Antibacterial Activity against Staphylococcus aureusSara Štumpf Horvat, Gregor Hostnik, Tomaž Langerholc, Maša Pintarič, Zala Kolenc, Urban Bren, 2023, original scientific article Abstract: Increasing antimicrobial resistance has caused a great interest in natural products as alternatives or potentiators of antibiotics. The objective of this study was to isolate individual tannins from crude chestnut extract as well as to determine the influence of both crude extracts (tannic acid extract, chestnut extract) and individual pure tannins (gallic acid, vescalin, vescalagin, castalin, castalagin) on the growth of Gram-positive Staphylococcus aureus bacteria. Their antibacterial activity was monitored by measuring the minimum inhibitory concentration (MIC) and minimum bactericidal concentration (MBC) as well as the duration of the lag phase, growth rate and generation time. The effect of growth medium strength on the MIC of different tannins was also investigated. Bacterial growth was followed spectrophotometrically, and MIC values were determined by the microdilution method. The MIC values of various isolated compounds allowed us to determine the bioactive compounds and their contribution to antimicrobial activity. It was found that MIC values increase with increasing growth medium strength and that the lag phase lengthens with increasing tannin concentrations, while the growth rates decrease. Comparing the results of the two studies, the antimicrobial activity of tannins against S. aureus was not as pronounced as in the case of E. coli, which may indicate that a different mechanism of action is responsible for the antimicrobial effects of tannins on Gram-positive than on Gram-negative bacteria, or that a different mechanism is more pronounced.
Keywords: tannins, antibacterial activity, MIC, MBC, Staphylococcus aureus, lag phase, generation time
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 363; Downloads: 77
Full text (1,19 MB)
This document has many files! More... |
5. Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTine Vidmar, 2022, undergraduate thesis Abstract: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Keywords: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 858; Downloads: 96
Full text (4,10 MB) |
6. Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktovSara Štumpf, 2018, master's thesis Abstract: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Keywords: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 2100; Downloads: 304
Full text (2,09 MB) |
