1. Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let : diplomsko deloSandra Fišer, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let smo proučevali, kako lahko kakovostna spodbuda vzgojiteljevega pripovedovanja in branja otroške literature, vpliva na širjenje otrokovega besednjaka v časovnem obdobju šestih mesecev.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na govor, proces razvoja govora, teorije ki predstavljajo osnove razvoja govora, in seveda na dejavnike, ki na vse to vplivajo. Eno poglavje smo posvetili pismenosti, predvsem porajajoči se pismenosti, ki je povezana z družinskim okoljem in vrtcem.
V empiričnem delu pa prikazani in opredeljeni rezultati pridobljenih podatkov v raziskavi. Raziskali smo stopnjo otrokovega besedišča na dveh preverjanjih v razponu šestih mesecev. Medtem smo šest mesecev otrokom načrtno pripovedovali in brali najrazličnejše pravljice, s čimer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besednjaka. Na začetnem in končnem preverjanju so otroci samostojno, ali z določenim deležem pomoči vzgojitelj, prepoznavali in poimenovali različno število sličic z vsakdanjo tematiko. Ugotovili smo, da vzgojiteljevo branje pravljic v veliki meri vpliva na otrokovo širjenje besednjaka, saj se je v časovnem obdobju šestih mesecev pokazal velik napredek.
Keywords: razvoj govora, širjenje besedišča, zgodnja pismenost, vzgojiteljevo branje
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 401; Downloads: 107
 Full text (1,46 MB) |
2. A new approach to rebates after Intel caseSandra Fišer Šobot, 2018, original scientific article Abstract: Although heated debates are quite common in the law on abuses of dominant position, it is not an exaggeration to state that Intel case has generated an unusual storm of comments and discussions. In 2009, the European Commission fined Intel 1.06 billion % for abusing dominant position by granting exclusivity rebates. In 2014, the General Court rendered judgment in support of the European Commission's decision. In 2017, the Court of Justice of the European Union set aside that judgment and referred the case back to the General Court in order for it to examine Intel's arguments regarding the capacity of the rebates at issue to restrict competition. This long awaited ruling in the Intel case is so far one of the most important judgments regarding exclusivity rebates and Art. 102 TFEU enforcement. The paper addresses relevant issues and conclusions in relation to the exclusivity rebates. Additionally, the author attempts to assess possible effects and implications of the Courts of Justice's judgment.
Keywords: Art. 102 TFEU, abuse of dominant position, exclusivity rebates, the "as efficient competitor" test, effects-based approach
Published in DKUM: 15.01.2021; Views: 568; Downloads: 18
 Link to file |
3. |
4. PROBLEMATIKA ZAKONSKE NEUREDITVE MINIMALNIH PLAČ V AVSTRIJI, NEMČIJI IN NA ŠVEDSKEM V PRIMERU NAPOTENIH DELAVCEVSandra Fišer, 2014, undergraduate thesis Abstract: Napoteni delavec je oseba, ki jo delodajalec za omejen čas pošlje na delo v drugo državo. V času trajanja dela v drugi državi se pravice delavca določajo z določbami v zakonodaji države gostiteljice ali s kolektivnimi dogovori. Zagotovljena mu je določena raven zaščite v skladu z določbami Direktive 96/71/ES o napotenih delavcih na delo v okviru opravljanja storitev (v nadaljevanju: Direktiva o napotenih delavcih). Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje eno najbolj cenjenih načel – prosto gibanje delavcev. Vsak evropski državljan ima pravico prosto bivati, iskati zaposlitev, delati in se upokojiti v katerikoli drugi državi članici. Za evropske državljane načelo prostega pretoka delavcev pomeni, da so pri zaposlovanju v drugi državi članici EU enakopravni z njenimi domačimi delavci in tako delajo pod enakimi pogoji kakor njeni državljani. V enaindvajsetih od osemindvajsetih članic EU je minimalna plača zakonsko urejena, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem pa ne obstaja zakon, ki bi natančno določal in urejal minimalno plačo, zato sem pod drobnogled vzela naštete države. V Nemčiji je minimalna plača sicer določena, vendar je omejena na posebne skupine, določene glede na sektor in poklic, in ne velja za vse ali večino delavcev, Avstrija in Švedska pa nimata zakonsko urejene minimalne plače, saj so plače določene bodisi s pogajanji med socialnimi partnerji, v podjetjih ali pa z individualnimi pogodbami.
Keywords: napoteni delavec, Direktiva 96/71/EC, Evropska unija, Sodišče EU, Laval, Rüffert, minimalna plača, kolektivna pogodba, socialni partnerji, socialni damping
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 2105; Downloads: 287
Full text (1,18 MB) |
