| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
Medpredmetno načrtovanje vsebin pri pouku matematike v srednji šoli
Simona Jerenec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zmožnost povezovanja znanj z različnih področij znanosti in človekovega delovanja že od nekdaj povezujemo s posameznikovo razgledanostjo in svojevrstno odličnostjo. Hkrati je to ena ključnih kvalitet tistih znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem kompleksnih procesov, na primer v medicini, farmaciji, ekologiji, razvijanju nanotehnologij ipd. Povezovanje znanj omogoča celovitejši pristop k obravnavanemu problemu. To so nekateri od razlogov, zakaj načrtovalci šolskih kurikulov pri nas in v tujini spodbujajo medpredmetno povezovanje vsebin pri pouku. Slednje nas je vodilo k iskanju nekaterih možnih opredelitev medpredmetnega povezovanja in k iskanju konkretnih primerov medpredmetnih povezav, ki jih je moč zaslediti v učnih načrtih za matematiko za srednje šole ter nekaterih srednješolskih matematičnih učbenikih, z namenom osvetlitve prednosti in omejitev takšnega načina dela pri pouku. Predstavili smo tudi spoznanja, kdaj je smiselno izvajati medpredmetno učno enoto in na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju oz. izvajanju. Kot poseben primer medpredmetnega povezovanja smo predstavili še matematično modeliranje. V empiričnem delu so nas zanimale izkušnje in stališča učiteljev matematike o medpredmetnem povezovanju. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, katere načine medpredmetnega povezovanja učitelji najpogosteje uporabljajo in kako pogosto, kaj jih omejuje pri izvajanju medpredmetnih povezav, kako dijake navajajo na samostojno iskanje in razumevanje medpredmetnih povezav. Učitelje smo prosili, da nam naštejejo nekaj konkretnih matematičnih vsebin, ki jih povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Med drugim nas je še zanimalo, ali obstaja kakšna povezava med izkušnjami učiteljev oz. delovno dobo in njihovim zaznavanjem težav in ovir za medpredmetno povezovanje. Ugotavljali smo še, ali imajo učitelji matematike na splošno pozitivno ali negativno mnenje o medpredmetnem povezovanju in kaj je vzrok za takšno stališče. Ob sklepu ostaja še nekaj odprtih vprašanj, kot na primer kateri učenci največ pridobijo s povezovanjem znanj, kako je učiteljeva strokovna usposobljenost in splošna razgledanost povezana s pogostostjo uporabe medpredmetnih povezav in kateri poučevalni pristopi so najbolj učinkoviti pri razvijanju zmožnosti povezovanja znanj.
Keywords: povezovanje znanj, medpredmetne povezave, medpredmetno načrtovanje, matematično modeliranje, pouk matematike.
Published: 04.09.2011; Views: 2745; Downloads: 378
.pdf Full text (4,81 MB)

3.
PRIMERI PODPORE MATEMATIČNIH DOKAZOV Z UPORABO VIZUALNIH PREZENTACIJ
Suzana Tomšič Mavrič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Usvajanje novih matematičnih konceptov, razumevanje dokazov in manj formalnih ali intuitivnih utemeljitev pri pouku matematike lahko vzpodbudimo in olajšamo tudi z uporabo primernih vizualnih prezentacij. Velikokrat so takšni prikazi dosti bolj učinkoviti in jih učenci prej razumejo kakor formalne algebraične dokaze. Za vizualne prezentacije pogosto uporabljamo geometrijske slike, zato je za njihovo razumevanje in uporabo pomembno, na kateri stopnji geometrijskega mišljenja so učenci. V diplomskem delu najprej na kratko predstavimo vlogo dokaza pri pouku matematike in teorijo stopenj geometrijskega mišljenja po zakoncih van Hiele. V osrednjem delu predstavimo primere podpore matematičnih dokazov v osnovni in srednji šoli z uporabo vizualnih prezentacij. V sklepu predstavimo še kratko analizo uporabe vizualnih prezentacij pri dokazovanjih oziroma utemeljevanjih v osnovnošolskih in srednješolskih matematičnih učbenikih.
Keywords: utemeljevanje in dokazovanje, geometrijsko mišljenje, vizualne prezentacije, pouk matematike
Published: 23.05.2011; Views: 2292; Downloads: 256
.pdf Full text (2,60 MB)

4.
Izdelava in uporaba dinamičnih nalog pri pouku matematike
Katja Prnaver, Igor Pesek, Samo Repolusk, 2009, published scientific conference contribution

Abstract: V šolah se učitelji nemalokrat srečujejo s težavami pri sestavljanju nalog. V ekipi E-um smo zato razvili aplikacijo, ki učiteljem omogoča pripravo dinamičnih nalog. S pojmom dinamične naloge mislimo na naloge, ki ob vnovičnem nalaganju ohranijo strukturo, razlikujejo pa se v podatkih. Naloge lahko učitelji uporabijo bodisi med šolsko uro bodisi pri preverjanju znanja. Ker je naloge mogoče shraniti v SCORM-paket in jih kot takšne vnesti v orodje Moodle, lahko izjemno nadgradijo že obstoječe vsebine. Prispevek opisuje didaktične smernice za uporabo dinamičnih nalog, postopek priprave takšnih nalog in možnosti njihove uporabe pri pouku matematike.
Keywords: računalništvo, informacijska tehnologija, matematika, dinamične naloge, spletne naloge, e-gradivo
Published: 07.06.2012; Views: 993; Downloads: 47
URL Link to full text

5.
Interaktivnost in e-učna gradiva E-um
Samo Repolusk, Blaž Zmazek, 2008, published scientific conference contribution

Abstract: Ena od pomembnih prednosti e-učnih gradiv v primerjavi s tradicionalnimi tiskanimi učnimi gradivi je interaktivnost tega medija, ki omogoča interakcijo med učencem in učno vsebino v e-učnem gradivu. Po pregledu znanstvene in strokovne literature smo ugotovili, da ni enotne opredelitve interaktivnosti, zato so nas v prispevku zanimale skupne značilnosti različnih opredelitev interaktivnosti in na podlagi tega smo nato predstavili tudi lastno opredelitev tega pojma. Na sprejetih teoretičnih izhodiščih v nadaljevanju so opredeljeni parametri za določanje stopenj interaktivnosti, splošna opredelitev interaktivnosti pa je aplicirana na opis interaktivnosti učnih medijev. Ob sklepu je podana analiza interaktivnosti gradnikov v e-učnih gradivih spletnega učnega portala E-um.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, e-izobraževanje, e-učna gradiva, matematika, pouk matematike, interaktivnost, stopnje interaktivnosti
Published: 07.06.2012; Views: 3016; Downloads: 102
URL Link to full text

6.
Smernice za e-izobraževanje in E-um
Samo Repolusk, Bojan Hvala, 2008, published scientific conference contribution

Abstract: Med oblikami pouka, ki so v zadnjem času vse pogostejše v učni praksi predvsem na višjih stopnjah institucionalnega izobraževanja in na tečajih vseživljenjskega učenja, so tudi e-izobraževanje in različne oblike kombiniranega e-izobraževanja. Hkrati je e-izobraževanje tudi predmet kritičnih znanstvenih raziskovanj. Zaradi relativne mladosti te oblike izobraževanja se pedagogika oziroma didaktika e-izobraževanja šele razvija. V prispevku bomo predstavili nekaj spoznanj in smernic za učinkovitejše e-izobraževanje, ki so nastale na podlagi neposredne učne prakse. Zbrane smernice so lahko dobra osnova za premislek o načrtovanju e-izobraževanja s pomočjo spletnih učnih portalov, kot je na primer portal E-um za pouk matematike v osnovnih in srednjih šolah.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, e-izobraževanje, matematika, pouk matematike, interaktivnost, smernice
Published: 07.06.2012; Views: 1913; Downloads: 30
URL Link to full text

7.
UČNI POGOVOR MED UČITELJEM IN UČENCI PRI POUKU MATEMATIKE
Anita Kokol, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Učitelji pri izvajanju pouka uporabljajo različne metode. Ena pomembnejših, ki se pojavlja samostojno ali v kombinaciji z drugimi, je metoda pogovora. Učitelj, ki uporablja metodo pogovora, mora obvladati vodenje pogovora, zastavljanje vprašanj, spremljanje učenčevih odgovorov ter korektnost odziva nanje. Kadar učitelj upošteva vse zahteve učnega pogovora, doseže zastavljene cilje, hkrati pa vpliva na kakovostno učenje in poglabljanje znanja. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti in vrste metode pogovora. Poseben poudarek smo pripisali strategiji spraševanja in njenim sestavnim delom, med katere prištevamo učiteljeva vprašanja in druge spodbude za pogovor, čas za razmislek, učenčeve odgovore, učiteljeve odzive ter učenčeva vprašanja. V empiričnem delu diplomskega dela smo opravili študije primera na treh srednjih poklicnih in strokovnih šolah v Mariboru, ki so temeljile na snemanju in opazovanju. Analizirali smo značilnosti učnega pogovora, deleža govora učitelja in učencev ter ugotovili, da učitelji še zmeraj zastavijo preveč vprašanj, ki so v večini nižje spoznavne ravni, in da je več učiteljevega kot učenčevega govora. Potrdili smo tudi, da učitelji dajo prekratek čas za razmislek po zastavljenem vprašanju in da so odgovori na vprašanja najpogosteje kratki. Na odgovore učencev se učitelji primerno odzivajo, saj pogosto uporabljajo parafraziranje ali učencem pomagajo s podvprašanji. V pogovoru se pojavljajo tudi učenčeva vprašanja, kar dodatno nakazuje, da je učni pogovor skupek pristnega in tradicionalnega učnega pogovora.
Keywords: metoda učnega pogovora, učiteljeva vprašanja, čas za razmislek, odgovori učencev, učiteljevi odzivi, učenčeva vprašanja, deleža govora učitelja in učencev, študija primera.
Published: 18.10.2012; Views: 3438; Downloads: 247
.pdf Full text (651,72 KB)

8.
Značilnosti učnega pogovora pri učenju matematike z apleti
Samo Repolusk, 2013, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjem obdobju smo priča vedno bolj razširjene uporabe apletov kot mediatorjev pri izgradnji matematičnega znanja, s katerimi lahko oblikujemo takšno učno okolje, v katerem lahko učenci doživijo izkušnjo uspeha ob ukvarjanju z matematiko. Zaradi aktualnosti uporabe apletov smo se v naši disertaciji odločili kritično raziskati nekatere karakteristike učnega pogovora pri učenju matematike z apleti. Doktorska disertacija je razčlenjena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili temeljna izhodišča raziskave, teorije učenja, ki posebej poudarjajo pomen komunikacije med udeleženci učnega procesa, opredelili komunikacijo, učni pogovor in na izvirni način interaktivnost v procesu komunikacije, temeljne pojme elektronskih učnih medijev s poudarkom na apletih (opredelitev, klasifikacije, pedagoška vrednost) in nekatera dosedanja empirična spoznanja o uporabi apletov in drugih vizualnih reprezentacij pri pouku matematike ter njihovo vlogo pri spodbujanju učnega pogovora. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, zasnovano na pedagoškem eksperimentu kot študijo primera. Zanimal nas je vpliv uporabe apletov na učni pogovor med učenci ter med učiteljem in učenci pri skupinski obliki dela in metodi preiskovanja pri pouku matematike. Primerjali smo delo med skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo apletov (eksperimentalna skupina) in skupino, kjer so učenci preiskovali z uporabo slik (kontrolna skupina). V opazovanih primerih je bila pri učenju z apleti pogostost pojavljanj interakcij v učnem pogovoru višja kot pri učenju brez apletov. Prav tako so se na zunaj opazni nenadni uvidi rešitev problemov (aha-efekt) pojavili v veliki večini učnih pogovorov pri učenju matematike z apleti in v nobenem primeru učnega pogovora pri učenju matematike brez apletov. Pojav aha-efekta je bil vedno povezan s sočasnim upravljanjem apleta. Pri učenju z apleti so učenci kot mediator pri argumentaciji svojih trditev običajno uporabili aplet. Zaznali smo razlike med fanti in dekleti pri spontani uporabi apletov pri preiskovanju, in sicer so se fantje pogosteje usmerili k neciljni uporabi apletov, na primer k preizkušanju tehničnih zmožnosti in omejitev apletov. Učitelju in učencem so apleti pomagali pri premiku njihovih vlog, in sicer se je zmanjšala učiteljeva vloga pri vpeljavi novih pojmov (vlogo odkrivanja je prepustil učencem z apleti, sam pa ohranil predvsem vlogo koordinatorja aktivnosti), poudarila pa pri povzemanju spoznanj in korektnem oblikovanju sklepov. Ob sklepu smo kritično ovrednotili dobljene rezultate in na podlagi ugotovitev predlagali nekatere smernice za smiselno vključevanje apletov, kot učinkovitih mediatorjev pri izgradnji znanja, v neposredno učno prakso.
Keywords: aha-efekt, apleti, e-izobraževanje, interaktivni diagrami, interaktivnost, matematični diskurz, matematično izobraževanje, računalniško podprto izobraževanje, učni pogovor
Published: 26.04.2013; Views: 1813; Downloads: 276
.pdf Full text (4,66 MB)

9.
Načini ugotavljanja znanja pri pouku matematike
Nejc Koprivšek, 2014, master's thesis

Abstract: Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku matematike je pomemben del vzgojno-izobraževalnega procesa, skozi katerega gredo učenci. Učitelji preverjajo znanje matematike s pomočjo pisnih in ustnih preizkusov, uporabljajo pa tudi domače naloge, raziskovalne naloge, osebne mape in alternativne načine ugotavljanja znanja, ki zajemajo kvize, skupinsko reševanje nalog, sestavljanje nalog drug drugemu in uporabo računalniških aplikacij. Učitelji morajo biti pri podajanju in preverjanju znanja pozorni na učne cilje in standarde znanja, določene z učnim načrtom, ter na pokritost različnih tipov matematičnih znanj po izbrani taksonomiji znanj. S preverjanji morajo zagotoviti vsem učencem, tudi učencem s posebnimi potrebami, enake pogoje za izkazovanje znanja. Učencem dodelijo številčne ali opisne ocene. Predtesti so pisna preverjanja znanja, ki jih učenci pišejo pred pisnim ocenjevanjem. Empirični del tega magistrskega dela temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na manjšem vzorcu, kjer smo raziskovali, ali in kako učitelji v slovenskih osnovnih šolah uporabljajo predteste. V rezultatih raziskave predstavimo aktualno prakso učiteljev pri izvajanju predtestov, kakšni naj bi bili predtesti po mnenju učiteljev in kakšen odnos imajo do njih. Pomembna je ugotovitev, da učitelji vedo, da predtesti niso obvezna oblika preverjanja znanja, vendar jih kljub temu pogosto uporabljajo. Predstavimo tudi prednosti in pomanjkljivosti predtestov ter nekatere predloge za učinkovito preverjanje znanja.
Keywords: ugotavljanje znanja, preverjanje in ocenjevanje, pouk matematike, pisni preizkusi, predtesti
Published: 20.06.2014; Views: 1028; Downloads: 263
.pdf Full text (904,62 KB)

10.
Mnenja učiteljev o učinkih vpeljave posodobljenih učnih načrtov za matematiko v gimnazijskem in srednjem strokovnem izobraževanju
Mateja Nograšek, 2014, master's thesis

Abstract: Učni načrt je ključni element vsake kurikularne prenove. Vanjo je potrebno vključiti širok, a skrbno izbran krog ljudi, ki zajema predmetne znanstvenike, pedagoge, psihologe, didaktike in še zlasti učitelje. Hkrati se moramo ozirati tudi na dobrobit učencev. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, potreba po medpredmetnem povezovanju, prenova osnovnošolskega izobraževanja in povečanje deleža gimnazijcev med srednješolci so bili glavni razlogi za prenovo srednješolskega izobraževanja. Ta je temeljila na poenotenih načelih, ki so učiteljem zagotovila več avtonomije in jim ponudila nove oblike in metode dela. Predstavili smo še novosti posodobljenih učnih načrtov za matematiko v gimnazijskem in srednjem strokovnem izobraževanju in rezultate nekaterih študij o učinkih kurikularne prenove v osnovnošolskem in srednješolskem prostoru. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med učitelji gimnazijskega in srednjega strokovnega izobraževanja (velikost vzorca: N=13). Povprašali smo jih po mnenjih o učinkih vpeljave posodobljenih učnih načrtov za matematiko. Ugotovili smo, da so se učitelji srednjega strokovnega izobraževanja do sprememb opredelili bolj kritično kot učitelji gimnazijskega izobraževanja. Učitelji srednjega strokovnega izobraževanja so pogosto opozarjali, da so bile v učni načrt dodane nove učne vsebine, obseg ur, namenjenih pouku matematike, pa se ob tem ni spremenil. Učitelji gimnazijskega izobraževanja so pri svojem delu zaznali tudi večjo avtonomijo kot učitelji srednjega strokovnega izobraževanja.
Keywords: pouk matematike, učni načrti za matematiko, kurikularna prenova, gimnazijsko izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje, učitelji matematike
Published: 09.12.2014; Views: 806; Downloads: 134
.pdf Full text (1,60 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica