2.
POČITNIŠKA HIŠA IZ SLAMESamanta Rebernak, 2010, bachelor thesis/paper
Abstract: Lokalno dosegljivi materiali so zaznamovali gradbeniško dejavnost v času pred globalizacijo in tudi danes se uporabljajo v vsakdanji gradbeni praksi na manj razvitih območjih. Večina svetovne populacije nima možnosti graditi z visokotehnološkimi materiali, ki so v široki potrošnji v razvitem delu sveta. Večanje zavesti o pomembnosti trajnostnega razvoja vodi do zanimanja za gradnjo z naravnimi materiali tudi v razvitem delu sveta. Današnji tehnološki dosežki v kombinaciji s tradicionalnimi materiali omogočajo kvalitetno sonaravno bivanje, a je za to potreben primerno izobražen kader.
V diplomskem delu sem se posvetila slami kot gradbenemu materialu. Slama je stranski proizvod pridelave hrane in je letno obnovljiv naravni vir. Gradnja s slamo ima dolgo tradicijo, saj se je, zvezana v snope, uporabljala za izolacijo in kritje strehe, pomešana z zemljo pa se je uporabljala za gradnjo objektov. Tehnika, kjer se slama oblikovana v bale uporablja v konstrukcijske namene, je sorazmerno mlada. V poznem 19. stoletju so bili prebivalci ameriškega mesta Nebraska, zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, primorani poiskati druge metode gradnje. Omislili so si gradnjo s slamnatimi balami, ki je v uporabi še danes.
V okviru praktičnega dela diplomske naloge sem zasnovala enonadstropno počitniško hišo iz slame, pokrito z enokapno streho in izdelala maketo objekta, v merilu 1:5. Uporabila sem lesen nosilni sistem, pred katerega so postavljene bale. Tloris objekta sestoji iz dnevnega prostora s kuhinjskim delom, spalnice in kopalnice. Dnevni prostor dopolnjuje pokrita terasa, dostopna tudi iz spalnice. V prvi fazi izdelave makete sem zasnovala orodje, s katerim sem izdelala bale v merilu 1:5.
Keywords: trajnostna arhitektura, gradnja s slamo, maketa počitniške hiše
Published in DKUM: 15.10.2010; Views: 5587; Downloads: 741
Full text (47,62 MB)