| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 56
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti
Klemen Ogrin, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti se izreče osebam, ki so bile v času storitve kaznivega dejanja v stanju neprištevnosti ali bistveno zmanjšane prištevnosti. Sodišče s pomočjo psihiatričnega izvedenca razsodi o neprištevnosti in bistveno zmanjšani prištevnosti. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu lahko traja največ pet let. V Sloveniji se ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu izvaja v Enoti za forenzično psihiatrijo, ki je tudi edina ustanova v Sloveniji primerna za izvajanje ukrepa obveznega psihiatričnega zdrsvljenja in vastva v zavodu. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti lahko traja največ dve leti in se izvaja v psihiatričnih ambulantah. Sodišče pri obeh ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja vsakih šest mesecev določi ali je potrebno nadaljnje zdravljenje in ali je zdravljenje uspešno. Pri ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja se poraja tudi vprašanje o kršenju človekovih pravic, saj se pacienti ne zdravijo prostovljno. Preverjali smo tudi tri hipoteze, pri čemer smo hipotezo: Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti ni primeren, saj lahko oseba, kljub zdravljenju izvrši še kakšno hudo kaznivo dejanje, ovrgli. Hipotezo: V Nemčiji je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu in na prostosti bolj uspešen, saj vsakemu obsojencu sodišče določi nadzornika, ki mu pomaga in ga spodbuja tekom zdravljenja, smo potrdili, kar smo naredili tudi pri zadnji hipotezi: Psihiatrično zdravljenje ni vedno uspešno in učinkovito, saj so nekatere duševne bolezni trajne.
Keywords: kazensko pravo, varnostni ukrep, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, Enota za forenzično psihiatrijo, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 16.10.2015; Views: 1096; Downloads: 214
.pdf Full text (602,65 KB)

2.
Razvoj standarda zasebnosti v slovenskem kazenskem postopku
Aleš Godec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je po svoji naravi kompleksna, večdimenzionalna ter spreminjajoča, saj so nekateri aspekti omenjene pravice tesno povezani z tehnološkim razvojem. Nove tehnologije po eni strani omogočajo nove tehnologije nadzora, hkrati pa tudi razvoj novih metod dela kriminalnih skupin. Temeljni akt, s katerim je pravica do zasebnosti zajamčena v Republiki Sloveniji, Ustava (1991), tako jamči varovanje vseh aspektov pravice do zasebnosti, tudi če ti v omenjenem aktu niso izrecno poimensko določeni. Kljub temu, da je pravica do zasebnosti posameznikova ustavna pravica, ki v najsplošnejši obliki izhaja iz 35. člena Ustave (1991), pa jo je v določenih primerih dopustno omejiti ter posegati vanjo. Tovrstni posegi v omenjeno pravico so v demokratični družbi dopustni le tedaj, ko se s tem varuje širši javni interes. Zaradi omenjene kompleksne in večdimenzionalne pravice do zasebnosti mora biti kazensko procesna zakonodaja posamezne države urejena tako, da organom pregona omogoča učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj, hkrati pa mora ohranjati načelo sorazmernosti in zagotavljati ustrezen standard varovanja pravice do zasebnosti. Slovenska kazensko procesna zakonodaja je bila v obdobju od osamosvojitve deležna številnih sprememb. V sklopu naše prve hipoteze smo ugotovili, da so te spremembe potekale v smeri izboljšav in odpravljanja nepravilnosti. V sklopu druge hipoteze smo ugotovili, da je slovenska zakonodaja ustrezna za pregon sodobnih oblik kriminalitete, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da sodobne kriminalne grožnje presegajo nacionalni nivo. V sklopu zadnje hipoteze smo ugotovili, da slovenska ureditev predvideva visok standard varovanja zasebnosti, v primerjavi s tujino, kljub nekaterim pomanjkljivostim.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 20.10.2015; Views: 609; Downloads: 104
.pdf Full text (555,29 KB)

3.
Dokazni standardi v kazenskem postopku
Katja Lavrinšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili dokazne standarde v kazenskem postopku. Najprej smo se na kratko osredotočili na pomen kazenskega postopka, v nadaljevanju pa na dokazne standarde. Navedli smo kakšen kazenski postopek imamo v Sloveniji ter kakšne so značilnosti tega postopka. V nadaljevanju smo razložili pomen in vrste dokaznih standardov. Vsak dokazni standard smo razčlenili in navedli kdo ga praviloma izvaja, zakaj je pomemben ter kakšne so njegove značilnosti. Skozi diplomsko nalogo smo prav tako navedli stopnjo prepričanost preiskovalcev, da lahko uporabijo določen dokazni standard. V nadaljevanju smo največji poudarek namenili ukrepom, katere lahko preiskovalci uporabijo v času preiskave. Za vsak ukrep smo navedli tudi zakonska določila, katera veljajo v Slovenskem kazenskem postopku in so zapisana v Zakonu o kazenskem postopku (2014). V osrednjem delu smo navedli dva primere odločb, ki se navezujejo na uporaba dokaznih standardov. Navedli smo odobritveno pritožbo ter zavrnitveno. V sklopu diplomske naloge smo izvedli tudi anketo, ki se nanaša na poznavanje dokaznih standardov iz strani državljanov Republike Slovenije. V zadnjem delu diplomske naloge smo navedli rezultate ter ugotovitve ankete. Na podlagi postavljenih hipotez, katera so nas vodila pri pisanju diplomske naloge, smo ugotovili, da se dokazni standardi razlikujejo glede na fazo kazenskega postopka. Ter, da imajo sodišče, policija in tožilstvo razdeljeno delo glede na določen dokazni standard, in da preiskovalci ne kršijo človekove pravice s uporabo preiskovalnih ukrepov. Skozi celotno diplomsko nalogo smo ugotovili, da imajo dokazni standardi v času preiskave kaznivega dejanja zelo velik pomen, saj preko njih preiskovalci ne posežejo pretirano v človekove pravice obenem pa dajejo preiskovalcem stopnjo prepričanja, da je oseba storila kaznivo dejanje.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni standardi, primeri, diplomske naloge
Published: 13.10.2015; Views: 2128; Downloads: 664
.pdf Full text (673,27 KB)

4.
Ukrepi proti sekundarni viktimizaciji otrok v kazenskem postopku
Urša Habič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Sekundarna viktimizacija se pojavi, ko žrtev prvič vstopi v stik s policijo in kasneje s sodnim sistemom. Kaže se skozi negativne reakcije okolja in različnih državnih organov, čeprav nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so razumevanje pravnih pojmov in pravnega sistema, izpostavljenost večkratnim intervjujem, dolgi sodni postopki, izid sojenja ter pričanje v sodni dvorani. Sekundarni viktimizaciji so še posebno izpostavljene tako imenovane izredno ranljive skupine, v katere spadajo tudi otroci. V diplomski nalogi smo z pomočjo retrospektivno deskriptivne metode pregleda literature izpostavili najpogostejše ali najkontroverznejše ukrepe, ki jih uporabljajo Združene države Amerike za dobrobit otrok v kazenskem postopku, kot so predhodne priprave na pričanje, prisotnost podporne osebe, uporaba anatomskih lutk, prikaz posnetih pričanj in uporaba CCTV kamere za namene pričanja v živo, ter predstavili njihove prednosti ter slabosti. Poleg tega smo pa tudi pregledali zakonodajo te države, kako le-ta ureja uporabo teh ukrepov in pod kakšnimi pogoji. Ker Slovenija ne uporablja veliko ukrepov za zmanjševanje sekundarne viktimizacije, smo predstavili vse, ki zadevajo sodelovanje otrok v kazenskem postopku, v tem primeru prisotnost osebe, ki ji otrok žrtev ali priča zaupa, prepoved neposrednega zaslišanja otrok žrtev, napotitev pooblaščenca, izključitev javnosti iz glavne obravnave ter odstranitev obdolženca in izpostavili probleme, ki pri uporabi naštetih ukrepov nastanejo. Čeprav ZDA uporablja veliko več ukrepov, le-ti niso tako drugačni od slovenskih, saj lahko vidimo med njimi kar nekaj podobnosti. Obe državi dovoljujeta prisotnost podporne osebe, odstranitev ali zakritost obdolženca med pričanjem mladoletne priče in izključitev javnosti iz glavne obravnave v skrajnih primerih. Za druge ukrepe, ki jih ZDA uporablja, mi pa ne, pa smo ugotovili, da je njihova implementacija popolnoma možna, čeprav pri tem nastanejo nekateri problemi, večinoma finančne ali tehnične narave. V slovenski zakonodaji bi bilo potrebno le spremeniti nekatere člene Zakona o kazenskem postopku [ZKP] ali dodati nove, da bi dovolili uporabo novih ukrepov, uvesti usposabljanje strokovnjakov, tako za izpraševanje otrok kot za pravilno uporabo ukrepov in nakupiti opremo, ki bi se uporabljala izključno za potrebe izpraševanja otrok.
Keywords: kazenski postopki, otroci, viktimizacija, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published: 03.09.2015; Views: 504; Downloads: 100
.pdf Full text (623,83 KB)

5.
Varstvo osebnih podatkov študentov na primeru visokošolskega zavoda
Cecilija Loparič Hercog, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo varstvo osebnih podatkov študentov. Za uspešno spoznavanje s problematiko varstva osebnih podatkov smo se najprej osredotočili na razpoložljivo teorijo s tega področja, na vprašanja, kaj sploh varstvo osebnih podatkov je in zakaj je tako zelo pomembno. Iskali smo odgovor na vprašanje kaj je osebni podatek. Nadalje smo se sprehodili skozi pravno ureditev osebnih podatkov v Evropi in doma. Spoznali smo, kako varstvo osebnih podatkov ureja zakonodaja in kako interni pravilniki Univerze v Mariboru in njenih članic ter s primerjavo obeh ugotovili, da je področje varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru in njenih članicah urejeno skladno z zakonodajo. Na področju varstva osebnih podatkov ima številne pristojnosti Informacijski pooblaščenec, državni organ, ki je tako inšpekcijski kot prekrškovni organ, deluje pa tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. Preverili smo, ali je Informacijski pooblaščenec obravnaval kršitve varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru oz. njenih članicah in ugotovili, da je Informacijski pooblaščenec prejel skupaj 13 prijav zoper Univerzo v Mariboru oz. njene članice, pri obravnavi le-teh pa ni ugotovil hujših kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov - 1(2007). Z anketo, ki smo jo izvedli med študenti 1. in 3. letnikov na eni izmed članic Univerze v Mariboru smo poiskali odgovore na vprašanja, v kolikšni meri študenti poznajo področje varstva osebnih podatkov in ali zaupajo visokošolskemu zavodu kot upravljavcu zbirk njihovih osebnih podatkov. Rezultati ankete so pokazali, da študenti ne glede na to, da zakonodajo in pravilnike Univerze v Mariboru in njenih članicah s področja varstva osebnih podatkov slabo poznajo ali sploh ne poznajo, zaupajo, da visokošolski zavod Univerza v Mariboru skrbno ravna z njihovimi osebnimi podatki in v veliki večini navajajo, da nimajo negativnih izkušenj s kršitvami zaposlenih na visokošolskem zavodu s področja varstva njihovih podatkov.
Keywords: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, visokošolski zavodi, študenti, kršitve, nadzor, informacijski pooblaščenec, Zakon o varstvu osebnih podatkih, diplomske naloge
Published: 14.09.2015; Views: 1215; Downloads: 100
.pdf Full text (450,93 KB)

6.
Policijska pooblastila v zakonski ureditvi in praksi
Nejc Zidar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o policijskih pooblastilih. Predstavili smo katera so temeljna načela za uporabo pooblastil ter podrobneje predstavili izbrana policijska pooblastila. Predstavili smo zakonodajo, ki ureja uporabo policijskih pooblastil, predvsem Zakon o nalogah in pooblastilih policije (2013), Zakon o kazenskem postopku (2014), Zakon o prekrških-1 (2011), Zakon o pravilih cestnega prometa (2013) in Zakon o nadzoru državne meje-2 (2010). Raziskali smo, katera so najpogosteje uporabljena policijska pooblastila med leti 2003 in 2014 ter kakšno je mnenje mladih glede policijskih postopkov in uporabe policijskih pooblastil. Postavili smo si prvo hipotezo - Število uporabljenih prisilnih sredstev od leta 2003 pada. Postavili smo še drugo in tretjo hipotezo in sicer, med izvajanjem kontrole prometa ima policist dovoljenje za pregled vozila in tretjo, uniformiran policist, se osebi zoper katero izvaja policijsko pooblastilo ni dolžan identificirati. Predstavili smo tudi dva primera iz prakse, kjer je šlo za prekoračitev policijskih pooblastil: Rehbock proti Sloveniji ter Matko proti Sloveniji. Pri obeh primerih gre za vložitev tožbe zoper kršitve človekovih pravic. Z raziskavo smo potrdili vse tri hipoteze. Ugotovili smo, da skupno število uporabljenih prisilnih sredstev policije med leti 2003 in 2014 pada. Z diplomsko nalogo smo torej potrdili tudi drugo hipotezo ter ugotovili, da ima policist med izvajanjem kontrole prometa dovoljenje za pregled vozila. Zadnjo hipotezo smo delno potrdili, saj smo ugotovili, da se mora uniformirani policist identificirati na zahtevo osebe, zoper katero izvaja policijsko pooblastilo. Uspeli smo potrditi tudi zadnjo hipotezo, torej to, da se uniformiran policist osebi, zoper katero izvaja policijsko pooblastilo ni dolžan identificirati. Z diplomsko nalogo smo dosegli cilj in namen, ki smo si ga postavili.
Keywords: policija, policijska pooblastila, pravna ureditev, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 22.10.2015; Views: 1263; Downloads: 274
.pdf Full text (694,40 KB)

7.
Kazenskopravni vidiki prometa s prepovedanimi drogami
Ružica Roljić, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Na svetu se srečujemo z mnogimi problemi, eden vodilnih pa je uporaba in promet prepovedanih drog. Ta ogroža temeljne človekove vrednote in povezana je z zdravstvenim, psihosocialnim in ekonomskim stanjem družbe. Države imajo različne pristope, kako bi ta problem omejile oziroma na kakšen način. Vlagajo ogromne napore in resorje, s katerimi bi preprečili ali vsaj omejili uporabo in preprodajo drog (Deljkić, 2007). Ugotovili smo, da je večina držav vezanih s konvencijami Organizacije združenih narodov (Enotna konvencija o mamilih iz leta 1961, Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencija proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988), kot najbolj pomembnimi mednarodnimi dokumenti na področju uporabe in prometa prepovedanih drog. Tudi Evropska unija se ravna po teh dokumentih, prav tako pa je sprejela kar nekaj akcijskih načrtov, aktov in strategij. Eden najpomembnejših dokumentov je Strategija Evropske unije na področju drog, ki vsebinsko pokriva vsa področja problematike prepovedanih drog. Problematiko prepovedanih drog v Sloveniji v prvi vrsti ureja zakonodaja s tega področja (Kazenski zakonik-1, 2012; Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, 2014; Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog, 1999; Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 2000), poleg nje pa ima pomembno vlogo tudi Nacionalna strategija na področju prepovedanih drog, ki temelji na rezultatih evalvacij izvajanja pretekle strategije, na novejših izsledkih znanosti ter na obstoječi zakonodaji s tega področja. Ugotovili smo, da je mednarodno sodelovanje ključnega pomena za nastajanje dokumentov na področju prepovedanih drog ter da je slovensko kazensko pravo v celoti skladno s sodobnim mednarodnim kazenskim pravom na področju nedovoljene proizvodnje in prodaje mamil. Z analizo letnih poročil Policijske uprave Ljubljana na področju prepovedanih drog smo ugotovili, da gre za porast obravnavanih kaznivih dejanj iz 186. in 187. člena Kazenskega zakonika-1 (2012) v obdobju od leta 2004 do 2014.
Keywords: kazensko pravo, pravna ureditev, droge, prepovedane droge, kazniva dejanja, organizirana kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 19.08.2015; Views: 615; Downloads: 153
.pdf Full text (508,46 KB)

8.
9.
10.
Dejanja otrok, ki imajo znake kaznivega dejanja
Tina Marinčič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Otroci so specifična skupina oseb, ki si zaslužijo posebno obravnavo v kazenskem sistemu, če se pojavijo kot storilci dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Ker gre za posebej ranljiva bitja, moramo biti pozorni, da jim v prvi vrsti zagotovimo varnost in spoštovanje njihovih pravic, šele nato pa jih obravnavamo z vidika storilcev dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Najprej smo definirali ključne pojme, ki se pojavljajo v kazenski zakonodaji, torej kaznivo dejanje, storilec in kazenska odgovornost. Prav tako smo preučili pravno razmejitev med otroci, mladostniki in odraslimi. Podrobneje smo si ogledali delo institucije centra za socialno delo in Varuha človekovih pravic, ter kakšna je njuna vloga pri zagotavljanju in varstvu pravic otrok, ki jih narekuje tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Meja kazenske odgovornosti se močno razlikuje tako znotraj Evropske unije, kot tudi drugje po svetu. Nekatere države sploh nimajo pravno določene minimalne starostne meje za kazensko odgovornost, druge pa imajo to postavljeno zelo nizko. Ta je na primer na Škotskem dosežena že z 8. letom, v Angliji z 10. letom, na Irskem pa z 12. letom starosti. Ugotovili smo, da osebe, mlajše od 14. let po slovenski zakonodaji ne morejo biti kazensko odgovorne in zato posledično ne moremo govoriti o storilcih kaznivih dejanj. V teh primerih centri za socialno delo prevzamejo vlogo ključnega reševanja problema in skladno s pooblastili obravnavajo otroke, ki so storili dejanja, z znaki kaznivega dejanja. Pooblastila, opredeljena v katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so edina podlaga, ki opredeljuje tovrstno obravnavo otrok.
Keywords: otroci, mladoletniki, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, storilci, centri za socialno delo, človekove pravice, otrokove pravice, diplomske naloge
Published: 15.10.2015; Views: 867; Downloads: 123
.pdf Full text (355,73 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica