| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Čuječnost in dobro počutje zaposlenih v organizaciji x
Saša Alibegović, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali dobro počutje in čuječnost na delovnem mestu ter povezavo med obema konstruktoma. Pri dobrem počutju smo se osredotočali na psihično dobro počutje, ki se deli na subjektivno in psihološko dobro počutje. V nalogi smo na podlagi spoznanj pozitivne psihologije sprva opredelili oba pojma, nato pa pojasnili metode za njuno meritev ter načine krepitve obeh. Spregovorili smo tudi o učinkih dobrega počutja na zaposlene. Nadaljnje smo opredelili še pojem čuječnosti in njene značilnosti ter opisali načine prakticiranja čuječnosti na delovnem mestu. V raziskavi smo skušali ugotoviti, ali se zaposleni v organizaciji X dobro počutijo in, ali so zaposleni v organizaciji X čuječi. Zanimalo nas je tudi, ali je dobro počutje zaposlenih v organizaciji X povezano z njihovo čuječnostjo. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zadovoljni s svojim življenjem, da so v povprečju dobro razpoloženi in da pri njih v povprečju prevladuje psihološko dobro počutje. Zaposleni v organizaciji X se torej v povprečju dobro počutijo. Ugotovili smo tudi, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju čuječi. Naše raziskave so pokazale še, da je zadovoljstvo z življenjem zaposlenih v organizaciji X delno pozitivno povezano z njihovo čuječnostjo, prav tako je s čuječnostjo delno pozitivno povezano dobro razpoloženje in psihološko dobro počutje. Glede na ugotovitve našega dela smo vodstvu organizacije X predložili tudi rešitve in ponudili različne možnosti za izboljšavo dobrega počutja ter prakticiranja čuječnosti za njihove zaposlene.
Keywords: dobro počutje, delovno mesto, čuječnost
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 56
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
SOCIALNE PRAVICE ŠTUDENTOV, KI ŠTUDIRAJO V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Saša Alibegović, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Socialne ugodnosti študenta se razlikujejo glede na status, ki ga ima po pravu Evropske Unije. Delavec, kot ekonomsko aktivna oseba ima pravico do enakih prejemkov socialne varnosti in ostalih socialnih ugodnosti kot državljani države gostiteljice. Te pravice se nanašajo na bolniško nadomestilo in materinstvo (zdravstveno oskrbo in denarne prejemke), ugodnosti za starostnike, vdovske pokojnine, prejemke za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni, smrti in brezposelnosti, invalidnine ter družinske dodatke. Prav tako ima delavec migrant na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji dostop do usposabljanja v poklicnih šolah in centrih za prekvalifikacijo, pod kar pa spadata tudi visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin je država članica dolžna dodeliti tudi pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Otrok ekonomsko aktivne osebe je, enako kot delavec, upravičen do enakega obravnavanja z domačimi državljani, kar vključuje tudi socialne ugodnosti, ki olajšujejo izobraževanje (štipendije in posojila za kritje šolnin oz. stroškov vzdrževanja). Študenti, kot ekonomsko neaktivne osebe pa morajo, v kolikor želijo prebivati v drugi državi članici v obdobju daljšem od treh mesecev izpolnjevati dva pogoja. Imeti morajo zadostna sredstva (zase in za svoje družinske člane), da ne postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, poleg tega pa morajo v državi članici gostiteljici imeti urejeno tudi celovito zavarovalno kritje za primer bolezni. Do pridobitve pravice državljana do stalnega prebivališča (ta se lahko zahteva po petih letih neprekinjenega bivanja v državi članici gostiteljici) je od države članice odvisno ali bo ekonomsko neaktivnemu državljanu Unije, ki ni njen državljan dodelila pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Za kritje stroškov študentov za vzdrževanje je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države.
Keywords: socialne ugodnosti, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, šolnine, štipendije, študentska posojila, Evropska unija, sodna praksa, Uredba 492/2011, Direktiva 2004/38
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 3358; Downloads: 110
.pdf Full text (909,34 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica