| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 174
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Umetna inteligenca v mednarodnem trženjskem komuniciranju
Žana Žigart, 2025, undergraduate thesis

Abstract: Uspešna komunikacija v mednarodnem okolju zahteva razumevanje kulturnih razlik, vrednot in komunikacijskih stilov. Sodobni komunikacijski kanali, kot so internet, družbena omrežja in drugih digitalni mediji, omogočajo hitro in široko širitev informacij, vendar hkrati zahtevajo medijsko pismenost in občutljivost za kulturni kontekst. Pri mednarodnem trženju je potrebno upoštevati različna pravila in norme glede promocijskih aktivnost, ki se med državami močno razlikujejo. Učinkovito komuniciranje zahteva poznavanje lokalnih značilnosti ter sposobnost prilagajanja vsebin in pristopov specifičnim trgom. Sodobno trženje je vse bolj digitalno, kar zahteva uporabo naprednih tehnologij, kot so umetna inteligenca, podatkovna analitika in personalizacijska orodja. Digitalno komuniciranje omogoča interaktivnot, hitro odzivanje, personalizacijo sporočil ter pristop, ki združuje fizične in digitalne točke stika s potrošniki. Postavljajo se različna etična vprašanja, kot so varovanje podatkov, transparentnost in soglasje uporabnikov, postajajo vse pomembnejša, saj vplivajo na zaupanje in lojalnost potrošnikov. Umetna inteligenca postaja osrednji element digitalnega trženja, saj omogoča napredno analizo podatkov, avtomatizacijo procesov, prediktivno modeliranje ter generiranje vsebin. Uporablja se v različnih fazah trženja in prispeva k boljši učinkovitosti, večji angažiranosti potrošnikov in dolgoročni konkurenčni prednosti podjetij. Ob tem umetna inteligenca vpliva tudi na mednarodno trgovino, saj prispeva k večji produktivnost, zmanjševanju stroškov, premagovanju jezikovnih ovir in optimizaciji dobavnih verig. Kljub pomislekom glede vpliva na zaposlovanje, raziskave kažejo, da tehnologija večinoma nadomešča rutinska dela in povečuje človeško učinkovitost. Glede na pridobljene rezultate vidimo, da večina slovenskih MSP, ki izvažajo na tuj trg, še ne uporabljajo umetne inteligence v podjetju. Razlogi za neuporabo so različni, od nezaznavanja potreb po uprabi, do specifičnosti branže in trga ter omejevanje uporabe umetne ingelince zaradi korporacijskih pravil. Preostanek podjetij uporablja umetno inteligenco v vsaj enem izmed oddelkov v podjetju, kjer najpogosteje uporabljajo generativni AI oziroma ChatGPT, Google orodja z AI ter pomoč pri avtomatizaciji e-poštnih sporočil.
Keywords: umetna inteligenca, trženjsko komuniciranje, orodja umetne inteligence, digitalno trženje, mednarodno poslovanje
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 6
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
Circular economy implementation in the electric and electronic equipment industry
Margaret Zoka, Romana Korez-Vide, 2025, original scientific article

Abstract: The circular economy (CE) encourages sustainability by shifting towards business models that prolong resource use. The quantity of waste generated by electric and electronic equipment (WEEE or e-waste) is rapidly rising and is one of the fastest-growing waste streams. Our paper explores the awareness, benefits, barriers, incentives, and implementation of CE in the electric and electronic equipment (EEE) industry in Slovenia and Croatia. In the theoretical section, we review the existing literature on CE, the EEE industry in both countries, and their policy frameworks for developing CE. Based on primary research through a survey and inferential statistical analysis in the empirical section, we investigate the implementation of CE in the EEE industry in both countries. This paper identifies which CE practices companies in the EEE industry implement, how company size affects CE implementation, how companies evaluate institutional support to CE, and their plans regarding CE. The results highlight some differences between the two countries. Drawing on the empirical findings, we determine key challenges and opportunities for increasing CE adoption in this sector and formulate some European suggestions for policymakers, industry practitioners, and researchers.
Keywords: sustainability, circular economy, electric and electronic equipment industry, e-waste
Published in DKUM: 01.09.2025; Views: 0; Downloads: 3
.pdf Full text (1,55 MB)
This document has many files! More...

3.
Exploring differences in green innovation among countries with individualistic and collectivist cultural orientations
Alona Sova, Maja Rožman, Romana Korez-Vide, 2024, original scientific article

Abstract: In this paper, we explore the extent to which individualistic and collectivist national cultural orientations are essential for green innovation. In this context, we also examine the extent of green innovation in countries at different levels of socioeconomic development. All data were collected for the latest available year (2020). This research was carried out on a sample of 60 selected countries, using parametric tests to identify statistically significant differences between variables and descriptive statistics to examine statistically significant differences in-depth. The results show that, on average, countries with prevailing individualistic cultural orientations and high levels of socioeconomic development perform better in green innovation than countries with prevailing collectivist cultural orientations. On average, countries with a prevailing individualistic cultural orientation scored moderate on green innovation, while countries with a prevailing collectivist orientation scored low. However, the level of socioeconomic development, including designing and implementing green policies, was recognized as essential to green innovation in both national cultures with prevailing individualistic orientations and national cultures with prevailing collectivist orientations.
Keywords: green innovation, national culture, individualism, collectivism, parametric statistics, descriptive statistics
Published in DKUM: 02.07.2025; Views: 0; Downloads: 2
.pdf Full text (288,74 KB)
This document has many files! More...

4.
Opportunities and challenges of supply chain sustainability reporting : the case of Slovenian multinational manufacturing companies
Sergeja Juhart, Romana Korez-Vide, 2025, original scientific article

Abstract: This article explores reporting on supply chain sustainability from the perspective of opportunities and challenges for multinational manufacturing companies, considering the evolved European Union (EU) regulations and the scope and complexity of international supply chains. In the theoretical part, we examine corporate sustainability reporting, focusing on EU regulatory framework, sustainability in international supply chain management, and reporting on supply chain sustainability. The empirical analysis is based on the secondary and primary data gathered from a non-random sample of Slovenian multinational manufacturing companies from B2B industry. The analysis shows that the companies discussed included information on supply chain sustainability in their sustainability reports; however, they weren't very well-prepared for the requirements of the new EU sustainability reporting directives. We found they perceived opportunities and challenges in supply chain sustainability reporting similarly. Our research findings have several implications for corporate sustainability management and national institutional business support.
Keywords: corporate sustainability, multinational manufacturing company, international supply chain, supply chain sustainability reporting, Slovenia
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 6
.pdf Full text (403,00 KB)
This document has many files! More...
This document is also a collection of 1 document!

5.
Primerjalna analiza poslovnih modelov krožnega gospodarstva v panogi električne opreme Slovenije in Hrvaške
Margaret Zoka, 2025, master's thesis

Abstract: Krožno gospodarstvo je sistem, ki povezuje gospodarstvo s koncepti ekološkega oblikovanja in predlaga popolnoma nov način izkoriščanja virov. V krožnem gospodarstvu so viri zasnovani tako, da se uporabljajo čim dlje, nato pa se ob koncu življenjske dobe obnovijo in ponovno uporabijo. Tako se ustvarja zaprt krog materialov skozi celoten življenjski cikel. S hitrim tehnološkim napredkom in vse večjo razširjenostjo elektronskih naprav se količina električnih odpadkov znatno povečuje. Količina e-odpadkov, ki jih vsako leto proizvede EU, hitro narašča in trenutno predstavlja enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. V tej raziskavi se osredotočamo na industrijo proizvodnje električne opreme. Ta sektor vsebuje kompleksno mešanico materialov, med katerimi so nekateri nevarni. Če teh odpadnih naprav ne upravljamo ustrezno, lahko povzročijo resne okoljske in zdravstvene težave. V teoretičnem delu analiziramo obstoječo literaturo o načelih krožnega gospodarstva in poslovnih modelih ter njihovi uporabi v industriji električne opreme. Raziskujemo politični kontekst razvoja krožnega gospodarstva na Hrvaškem in v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na vladne pobude, zakonodajne okvire in vključenost industrije. V empiričnem delu smo izvedli anketo o ravneh sprejemanja krožnega gospodarstva v industriji električne opreme na Hrvaškem in v Sloveniji. Rezultati ankete kažejo pomembne razlike v implementaciji med državama. Podrobnejša analiza je razkrila, kako različne velikosti podjetij izvajajo prakse krožnega gospodarstva, kako upravljajo vire ter kakšna so njihova stališča o koristih krožnega gospodarstva in sistemih državne podpore. Na podlagi empiričnih dokazov opredeljujemo ključne izzive, dejavnike uspeha in priložnosti za izboljšanje krožnih pobud v tej industriji.
Keywords: Krožno gospodarstvo, krožni poslovni modeli, predelovalna industrija, panoga električne opreme, Slovenija, Hrvaška.
Published in DKUM: 22.04.2025; Views: 0; Downloads: 51
.pdf Full text (1,60 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNIH KULTUR NEMČIJE IN JAPONSKE
Petra Pajek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna kultura predstavlja pomemben dejavnik po celem svetu. Poznavanje poslovne kulture je zelo pomembno, posebej za tista podjetja, ki vstopajo na tuji trg. V našem primeru sta to Nemčija in Japonska. Na poslovno kulturo vplivajo družbena struktura, jezik, religija, vrednote in prepričanja, materialna kultura in estetika. Nemci so znani po tem, da so delovni in natančni. Zelo cenijo točnost. Komunicirajo odprto in odkrito. Najraje imajo, da z njimi vzpostavimo čim več pisne komunikacije. Radi načrtujejo in se strogo držijo sestankov. Pozdravljajo se s stiskom roke, vendar velja, da ženska prva ponudi roko. Imenovanje po imensko uporabljajo samo med dolgoletnimi prijatelji. Moški in ženske so v službi oblečeni v formalna in konservativna oblačila. Japonci govorijo počasi in komunicirajo neverbalno. Velik poudarek dajejo na točnost. Pozdravljajo se s tradicionalnim poklonom ali s stiskom roke. Na Japonskem se običajno ne uporabljajo imena, ampak jih naslavljajo s priimki. Moški in ženske so običajno oblečeni v konservativna oblačila. Imajo pa tudi tradicionalno obleko, ki se imenuje kimono. Pogosteje jo oblečejo ženske za svečane priložnosti.
Keywords: poslovna kultura, komunikacija, modeli medkulturnih razlik, Nemčija, Japonska
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 33
.pdf Full text (812,07 KB)

7.
Glokalna trženjska strategija
Hana Seljak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Glokalizacija je eden izmed trženjskih strategij, ki jih uporabljajo raznorazna podjetja po vsem svetu in združuje elemente dveh trženjskih strategij, ki se imenujeta globalizacija in lokalizacija. Glokalizacija podjetjem omogoča, da globalne izdelke ali storitve prilagodijo specifičnim potrebam in okusom lokalnih trgov, posledično pa lahko uspešno nagovarjajo različne ciljne skupine potrošnikov in koristnikov po vsem svetu. V diplomski nalogi smo posebej izpostavili primer podjetja McDonald's, ki je znano po tem, da zelo uspešno prilagaja svojo ponudbo in trženjske aktivnosti lokalnim trgom. Podjetje svoje menije in trženjske pristope prilagaja lokalnim okusom in kulturnim posebnostim, to vse pa podjetju omogoča, da ohranja močan položaj na različnih mednarodnih trgih.
Keywords: Glokalizacija, McDonald's, lokalizacija, standardizacija, trženjske strategije.
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 25
.pdf Full text (1,10 MB)

8.
Primerjalna analiza poročanja o trajnosti oskrbnih verig izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij
Sergeja Juhart, 2024, master's thesis

Abstract: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje. V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Keywords: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 37
.pdf Full text (3,13 MB)

9.
Analiza digitalnega trženjskega komuniciranja podjetja nike
Jelena Petrović, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Z napredkom tehnologije je podjetje Nike prilagodilo svoje trženjske strategije, pri čemer je vse večjo pozornost posvetilo uporabi digitalnih komunikacijskih kanalov. V teoretičnem delu diplomske naloge smo pregledali ključne koncepte in teorije komunikacije v mednarodnem trženju, s posebnim poudarkom na digitalnih komunikacijskih kanalih, kot so družbena omrežja in e-pošta. Analizirali smo njihove značilnosti, prednosti ter izzive, ter raziskali vpliv digitalnih komunikacijskih strategij na prepoznavnost blagovne znamke in prodajo v mednarodnem okolju. Prav tako smo primerjali učinkovitost digitalnih strategij s tradicionalnimi pristopi komuniciranja. V empiričnem delu smo se osredotočili na podjetje Nike, kjer smo pridobili podatke o uporabi različnih digitalnih komunikacijskih kanalov za komuniciranje s ciljnimi trgi. Analizirali smo zbrane podatke ter identificirali ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost digitalnega komuniciranja podjetja Nike v mednarodnem trženju. Ugotovili smo, da Nike uspešno uporablja digitalne kanale, vendar obstajajo še dodatne priložnosti za izboljšanje učinkovitosti in prilagoditev strategij različnim kulturnim okoljem.
Keywords: digitalni kanali komuniciranja, spletna prisotnost, e – poštni marketing, kulturne razlike, Nike
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 43
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Analiza priložnosti na kanadskem trgu za podjetje Krka d. d.
Kim Koban, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu smo preučili potenciale in izzive, ki jih kanadski trg ponuja za slovensko farmacevtsko podjetje Krka. V raziskavi smo se osredotočili na uporabo PESTEL analize kot orodja za oceno poslovnega okolja. Naša naloga je bila oceniti primernost kanadskega trga za širitev podjetja Krka, ki stremi k utrjevanju svojega položaja med vodilnimi generičnimi farmacevtskimi podjetji na svetu. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne koncepte, povezane z mednarodnim poslovanjem in pomenom analize poslovnega okolja. Pojasnili smo, kako različni dejavniki, kot so gospodarska in politična stabilnost, regulacije ter kulturne razlike, vplivajo na poslovne odločitve podjetij pri vstopu na tuje trge. Poseben poudarek smo namenili inovacijam in prilagodljivosti, ki sta v farmacevtski industriji, znani po strogih regulativah in visoki konkurenčnosti, izrednega pomena. V empiričnem delu smo izvedli podrobno analizo kanadskega trga s pomočjo PESTEL metode, ki vključuje preučevanje političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, okolijskih in pravnih dejavnikov. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da kanadski trg ponuja številne priložnosti za podjetje Krka, vendar zahteva tudi skrbno načrtovanje in prilagajanje specifičnim lokalnim razmeram. Kanada predstavlja trg z visokimi standardi in pričakovanji glede kakovosti farmacevtskih izdelkov, kar je v skladu z vizijo in poslanstvom podjetja Krka.
Keywords: mednarodno poslovanje, mednarodno poslovno okolje, PESTEL analiza, Kanada, podjetje Krka d.d.
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 80
.pdf Full text (864,70 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica