Search the digital library catalog

Abstract: Poslovna kultura predstavlja pomemben dejavnik po celem svetu. Poznavanje poslovne kulture je zelo pomembno, posebej za tista podjetja, ki vstopajo na tuji trg. V našem primeru sta to Nemčija in Japonska. Na poslovno kulturo vplivajo družbena struktura, jezik, religija, vrednote in prepričanja, materialna kultura in estetika. Nemci so znani po tem, da so delovni in natančni. Zelo cenijo točnost. Komunicirajo odprto in odkrito. Najraje imajo, da z njimi vzpostavimo čim več pisne komunikacije. Radi načrtujejo in se strogo držijo sestankov. Pozdravljajo se s stiskom roke, vendar velja, da ženska prva ponudi roko. Imenovanje po imensko uporabljajo samo med dolgoletnimi prijatelji. Moški in ženske so v službi oblečeni v formalna in konservativna oblačila. Japonci govorijo počasi in komunicirajo neverbalno. Velik poudarek dajejo na točnost. Pozdravljajo se s tradicionalnim poklonom ali s stiskom roke. Na Japonskem se običajno ne uporabljajo imena, ampak jih naslavljajo s priimki. Moški in ženske so običajno oblečeni v konservativna oblačila. Imajo pa tudi tradicionalno obleko, ki se imenuje kimono. Pogosteje jo oblečejo ženske za svečane priložnosti.
Keywords: poslovna kultura, komunikacija, modeli medkulturnih razlik, Nemčija, Japonska
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (812,07 KB)

Abstract: Trajnostno poročanje je nenehno razvijajoče se področje, kar od podjetij zahteva stalno učenje, prilagajanje in izboljšanje pripravljenosti na nove zahteve tega poročanja. Slednje je Evropska unija oblikovala tudi z Direktivo poročanja o trajnostnem razvoju podjetij (angl. Corporate Sustainability Reporting Directive (CSRD)), Direktivo o skrbnem pregledu trajnosti podjetij (angl. The Corporate Sustainability Due Diligence Directive (CSDDD)) in Evropskimi standardi poročanja o trajnosti (angl. European Sustainability Reporting Standards (ESRS)). Trajnostno poročanje postaja tudi celovitejše, zajema kazalnike okolja, družbe in upravljanja (ESG) ter obsega vrednostno verigo podjetja. Slednja zajema oskrbno verigo podjetja, ki je v mednarodnem okolju ključni del podjetja in iz katere izhaja marsikateri vpliv podjetja na trajnostno poslovanje. V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo trajnost v mednarodnih oskrbnih verigah, poročanje o trajnostnem poslovanju in poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V tem delu opredeljujemo pomen direktiv CSRD in CSDDD ter standardov ESRS za poročanje o trajnosti oskrbnih verig. V empiričnem delu nas je zanimalo poročanje o trajnosti oskrbnih verig treh izbranih slovenskih večnacionalnih podjetij. To smo delno raziskovali na osnovi sekundarnih podatkov - z analizo trajnostnih poročil podjetij -, pri čemer sta nas zanimala predvsem dosedanje poročanje o trajnosti mednarodnih oskrbnih verig in dosedanje opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Primarni del empirične raziskave je obsegalo anketiranje, v katerem so izbrana podjetja sodelovala. Z analizo odgovorov na postavljena vprašanja smo pridobili vpogled v trajnostno poročanje podjetij, v njihove zaznane priložnosti in izzive poročanja o trajnosti oskrbnih verig ter v njihovo opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da izbrana podjetja v svoja poročila o trajnostnem poslovanju vključujejo informacije o trajnosti oskrbnih verig. Spoznali smo, da podjetja pri poročanju o trajnosti oskrbnih verig priložnosti in izzive zaznavajo v podobnem obsegu. Za pridobivanje informacij o oskrbni verigi bodo podjetja primorana izboljšati opravljanje skrbnega pregleda oskrbnih verig. Sklepamo, da še vsa podjetja niso zelo dobro pripravljena na zahteve novih ureditev trajnostnega poročanja.
Keywords: trajnost, trajnostno poročanje, trajnost oskrbnih verig, kazalniki ESG, večnacionalna podjetja
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 27
Full text (3,13 MB)

Abstract: V tem diplomskem delu smo preučili potenciale in izzive, ki jih kanadski trg ponuja za slovensko farmacevtsko podjetje Krka. V raziskavi smo se osredotočili na uporabo PESTEL analize kot orodja za oceno poslovnega okolja. Naša naloga je bila oceniti primernost kanadskega trga za širitev podjetja Krka, ki stremi k utrjevanju svojega položaja med vodilnimi generičnimi farmacevtskimi podjetji na svetu. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne koncepte, povezane z mednarodnim poslovanjem in pomenom analize poslovnega okolja. Pojasnili smo, kako različni dejavniki, kot so gospodarska in politična stabilnost, regulacije ter kulturne razlike, vplivajo na poslovne odločitve podjetij pri vstopu na tuje trge. Poseben poudarek smo namenili inovacijam in prilagodljivosti, ki sta v farmacevtski industriji, znani po strogih regulativah in visoki konkurenčnosti, izrednega pomena. V empiričnem delu smo izvedli podrobno analizo kanadskega trga s pomočjo PESTEL metode, ki vključuje preučevanje političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, okolijskih in pravnih dejavnikov. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da kanadski trg ponuja številne priložnosti za podjetje Krka, vendar zahteva tudi skrbno načrtovanje in prilagajanje specifičnim lokalnim razmeram. Kanada predstavlja trg z visokimi standardi in pričakovanji glede kakovosti farmacevtskih izdelkov, kar je v skladu z vizijo in poslanstvom podjetja Krka.
Keywords: mednarodno poslovanje, mednarodno poslovno okolje, PESTEL analiza, Kanada, podjetje Krka d.d.
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (864,70 KB)

Abstract: Trajnostno poročanje podjetjem omogoča prepoznavanje tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na nadaljnje poslovanje. Posledice poročanja o trajnosti so tudi gradnja ugleda in zaupanja v podjetje ter privabljanje vlagateljev. Niso pa to edini razlogi, zakaj naj bi se podjetja odločila za trajnostno poslovanje. Z odgovornim obnašanjem do ljudi in naravnega okolja podjetja in posamezniki tudi sooblikujemo svet, ki bo v takšni ali drugačni obliki ostal za naslednje generacije. V magistrskem delu primerjalno analiziramo dosedanje trajnostno poročanje podjetij Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., (NEK), Électricité de France, d. d., (EDF) in Vattenfall, d. d., ter usklajenost tega poročanja z Direktivo o poročanju podjetij o trajnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD). Gre za tri podjetja v jedrski industriji, ki se med seboj razlikujejo predvsem po velikosti. Razlike beležimo v številu zaposlenih, prihodkih podjetij, po območju delovanja in strukturi njihovih dejavnosti. Francoski EDF in švedski Vattenfall sta večnacionalni podjetji z več 10.000 zaposlenimi. Proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva je le ena izmed njunih dejavnosti. Na drugi strani pa NEK proizvaja električno energijo le na območju Slovenije, njeno število zaposlenih se giblje okoli 650, njena edina dejavnost je proizvodnja električne energije iz jedrskega goriva. Namen magistrskega dela je bil oblikovati sklop priporočil za nadaljnje poročanje NEK o trajnosti. Ta smo izoblikovali na podlagi preučevanja dosedanjih letnih poročil, intervjujev z zaposlenimi v NEK, preučitve nove direktive CSRD in Evropskih standardov poročanja o trajnosti (European Sustainability Reporting Standards – ESRS) ter s primerjalno analizo dosedanjega poročanja dveh tujih večnacionalnih podjetij.
Keywords: trajnostno poročanje, trajnostno poslovanje, direktiva CSRD, standardi ESRS, NEK
Published in DKUM: 20.06.2024; Views: 246; Downloads: 86
Full text (2,43 MB)

Abstract: Potreba po blagovni menjavi sega daleč v zgodovino in se je skozi leta spreminjala, napredovala skupaj z industrializacijo in globalizacijo. Globalizacija je sinonim za povezovanje in odpiranje možnosti razvoja na vseh področjih delovanja in temelji na soodvisnosti sveta. Nekatere države na trgu delujejo kot posameznice, spet druge se v odvisnosti od svoje politične volje in pogojev povezujejo v integracije. Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije vstopa v mednarodno trgovanje na podlagi politike Evropske unije, z državami nečlanicami EU pa trguje na podlagi bilateralnih sporazumov in sporazumov o prosti trgovini, katerih cilj je podjetjem izboljšati dostop do svetovnih trgov. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili globalizacijo in njene učinke ter značilnosti mednarodnega trgovanja z blagom in s storitvami. Preučili smo tudi mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja za namene pridobivanja statističnih podatkov in je ključ za oblikovanje trgovinske bilance. V empiričnem delu diplomskega dela smo na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih iz različnih slovenskih in mednarodnih baz podatkov, zbrali podatke o mednarodni menjavi na ravni EU – med članicami EU, med državami članicami EU in državami nečlanicami, med državami članicami EU ter Rusijo, med državami članicami EU in Ukrajino, med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino, z namenom ugotovitve vpliva rusko-ukrajinske vojne na blagovno in storitveno menjavo. Ugotovili smo, da se je v zadnjih 25 letih mednarodna menjava med Slovenijo in Rusijo ter med Slovenijo in Ukrajino na letni ravni povečala tako pri uvozu kot izvozu. Na podlagi podatkov od januarja do julija v letih 2020, 2021 in 2022 pa smo ugotovili, da sta bila v primerjalnem obdobju tako uvoz kot izvoz blaga med Slovenijo in Ukrajino (v €) najnižja v letu 2020, v letu 2021 sta se še bolj znižala, v letu 2022 pa povišala. Gledano količinsko (v kg) pa je bil izvoz blaga iz Slovenije v Ukrajino v letu 2022 najvišji, uvoz blaga iz Ukrajine v Slovenijo pa najnižji. Izmed storitev so bili za leto 2020 (v €) v mednarodnem trgovanju Slovenije z Ukrajino najbolj dobičkonosni (v €) potovanja, poslovna potovanja in prevozi. Podatki v prvih sedmih mesecih (od januarja do julija) med letoma 2020 in 2022 med Rusijo in Slovenijo kažejo, da je bila blagovna menjava v letu 2022 (v €) najvišja, količinsko gledano (v kg) se je uvoz iz Rusije v Slovenijo v enakem obdobju povečal, izvoz iz Slovenije v Rusijo pa se je v letu 2022 zmanjšal. Mednarodna menjava storitev med Slovenijo in Rusijo je bila finančno najmočnejša (v €) na področju letalskih prevozov, drugih prevozov in potovanj. Vojna med Rusijo in Ukrajino ima vpliv tako na potrošnike kot na vlade. Za ublažitev njenih posledic so vlade primorane izvajati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, seveda pa bi bil najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje vpliva vojne na svetovno gospodarstvo njen čimprejšnji konec.
Keywords: globalizacija, trgovinska menjava, izvoz, uvoz, Slovenija, Rusija, Ukrajina.
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 522; Downloads: 55
Full text (1,40 MB)