| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kinetika esterifikacije miristinske kisline z uporabo kovinskega katalizatorja : magistrsko delo
Rolando Krivec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati, karakterizirati in uporabiti trdni kovinski kislinski katalizator. Učinkovitost sintetiziranega katalizatorja smo preverjali na modelni reakciji esterifikacije maščobne kisline. Sintetiziran kovinsko kislinski katalizator smo dodali k mešanici miristinske kisline in metanola, kjer kot produkt nastane metilmiristat. Reakcije smo jo izvajali v šaržnem reaktorju pri različnih temperaturah, θ = (50, 55, 60 in 64,5) °C, ter pri različnih količinah dodanega katalizatorja, m = (0,125; 0,1; 0,075 in 0,05) g. Reakcije smo izvajali 5 h, vmes smo v časovnih intervalih jemali vzorce. Vzorce smo nato razredčili do ustrezne koncentracije in jih analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Iz dobljenih kromatogramov smo s pomočjo predhodno skonstuirane umeritvene krivulje izračunali koncentracijo metilmiristata. Na podlagi dobljenih eksperimentalnih podatkov smo določili kinetiko reakcije esterifikacije miristinske kisline, katalizirane s sintetiziranim kovinsko kislinskim katalizatorjem. Uporabili smo Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ov kinetični model. Za izračun kinetičnih parametrov, vključno s konstanto proizvodnosti, smo uporabili računalniški program Scientist. Katalizator smo karakterizirali z adsorpcijo-desorpcijo dušika (BET), Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FT-IR), dinamično svetlobno sipanje (DLS), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA). Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z višanjem temperature in mase dodanega katalizatorja,koncentracija nastalega metilmiristata in s tem tudi presnova reakcije naraščata. Rezultati kemijskih analiz so pokazali, da sintetiziran katalizator Fe-SBA-15 vsebuje funkcionalne skupine Si-O-Si in -SO3H, je brez prisotnih primesi in v njem najdemo sledove vezane vode. Volumen por je 0,878 cm3 g-1, velikost por 6,25 nm in BET površina 61,3 m2 g-1.
Keywords: Fe-SBA-15, esterifikacija, kovinski katalizator, miristinska kislina, metanol, kinetični model
Published in DKUM: 01.06.2021; Views: 1104; Downloads: 174
.pdf Full text (2,44 MB)

2.
Proizvodnja bioplina z anaerobno digestijo bioloških odpadkov precepljenih z glivami na specifičnem substratu
Rolando Krivec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil določiti količino proizvedenega bioplina, njegovo sestavo in na podlagi dobljenih podatkov določiti kinetiko nastajanja metana med fermentacijo bioloških odpadkov. Kot substrat pri proizvodnji bioplina smo uporabili mešanico piščančjega gnoja in žagovine, katerega smo predobdelali z glivama Trametes versicolor in Pleutorus ostreatus, ki smo ju cepili in predhodno pustili preraščati na miskantusu. Anaerobno digestijo smo izvajali pri različnih mešanicah piščančjega gnoja z žagovino in miskantusa, preraščenega z glivami. Kot kontrolo smo uporabili nepreraščen miskantus. Pred procesom anaerobne digestije smo mešanicam piščančjega gnoja in preraščenega miskantusa dodali inokulum, ter nato beležili količino in sestavo proizvedenega bioplina. Anaerobne digestije so potekale 21 d. Količino proizvedenega bioplina smo določili z metodo izpodrivanja tekočine, med tem ko smo koncentracije metana določali s plinsko kromatografijo. Poskuse smo izvajali pri treh različnih temperaturah in sicer θ = (35, 40 in 42) °C. Na podlagi dobljenih podatkov smo razbrali, da z višanjem temperature pridobimo več bioplina. Prav tako se največ bioplina proizvede pri mešanicah, ki vsebujejo 50 % piščančjega gnoja in 50 % miskantusa, predobelanega z glivo Pleutorus ostreatus. Vpliv temperature na koncentracijo metana je nabolj razviden ob pričetku reakcije, saj se z višanjem temperature veča tudi naklon krivulje. Na podlagi dobljenih podatkov smo nato določili še kinetiko proizvodnje metana med anaerobno digestijo piščančjega gnoja. Za izračune kinetičnih parametrov, vključno z aktivacijsko energijo, smo uporabili program Matlab.
Keywords: bioplin, miskantus, Trametes versicolor, Pleutorus ostreatus, anaerobna digestija, piščančji gnoj
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 2272; Downloads: 171
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica