Search the digital library catalog

Abstract: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Keywords: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Published in DKUM: 06.06.2019; Views: 1228; Downloads: 167
Full text (3,81 MB)

Abstract: Farmacevtska industrija se v današnjem svetu hitrih sprememb ne sooča le s hudo konkurenco, ampak tudi z omejitvami državnih regulatorjev pri prodaji zdravil. Načelo »cenejše zdravilo je lahko enako dobro« je takorekoč zakoreninjeno že v vseh zdravstvenih sistemih po svetu. Razlog za to je v klestenju stroškov zdravstvenih storitev. Preživetje podjetja danes ni odvisno le od vse tesnejšega sodelovanja ter zadostnih vlaganj v znanost in razvoj, ampak tudi od učinkovitosti proizvodnih procesov. Eden od teh je nabavni, ki je v generičnem farmacevtskem podjetju ključni za nakup kakovostnih surovin za izdelavo bioekvivalentnih zdravil. Za razumevanje vseh teh področij sem opisal tudi razmere na farmacevtskem trgu in politiko določanja cen originalnim (referenčnim) in generičnim zdravilom.
Keywords: svetovni farmacevtski trg, originatorji, generiki, patent, nabava
Published in DKUM: 01.08.2016; Views: 1074; Downloads: 136
Full text (1,29 MB)

Abstract: Zaposleni v gerontološki zdravstveni negi se pri svojem delu srečujejo z vedno večjim številom starostnikov z demenco. Poleg strokovnega znanja pa za kakovostno načrtovanje in izvajanje zdravstvene nege potrebujejo veliko mero empatije in občutka za njihove potrebe. Za občutke, ki jih prinaša starost in demenca lahko postanemo občutljivi (senzibilizirani) s pomočjo izkustvenega učenja simulacij. Simulacija Virtual Dementia Tour (VDT) ali Navidezna demenca se uporablja kot učni pripomoček z namenom senzibilizacije laične in strokovne javnosti za delo z osebami z demenco. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti vpliv izkustvenega učenja z uporabo virtualne izkušnje navidezne demence na senzibilizacijo udeležencev. Raziskovalna metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, vključenih je bilo petdeset zaposlenih v gerontološki zdravstveni negi v dveh socialnovarstvenih zavodih in petdeset študentov Visoke zdravstvene šole. Tehnika zbiranja podatkov sta bila strukturirana vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. Pred izvedbo simulacije smo z vsakim udeležencem izpolnili vprašalnik kot pred-test. Sledila je delavnica, kjer smo skušali dvigniti nivo senzibilizacije s pomočjo simulacije demence. Med samim potekom delavnice, smo beležili tudi obnašanje in uspešnost sodelujočih. Po izvedeni simulaciji smo z udeležencem izpolnili drugi vprašalnik v obliki post-testa. Dve vprašanji smo v post-testu pustili odprti in tako kvalitativno ocenili vpliv simulacije na udeležence. Rezultate smo interpretirali in prikazali s statističnim paketom IBM SPSS Statistics version 19 in Excelom 2007. Rezultati. Analiza rezultatov nam je pokazala, da udeleženci po izkušnji na VDT občutijo, da starostniki z demenco potrebujejo več časa, potrpežljivosti ter empatičen odnos zdravstveno negovalnega osebja. Ugotovili smo statistično značilno razliko med zaposlenimi in študenti v ocenjevanju obravnave bolnikov v skladu z njihovimi potrebami (p<0,001). Rezultati so nam pokazali, da smo od sedmih primerjalnih vprašanj v šestih potrdili signifikantno statistično značilnost v skupini študentov (p<0,05), v skupini zaposlenih pa smo jo potrdili pri štirih vprašanjih v primerjavi ocen udeležencev iz pred- in post-testa (p<0,05). Udeleženci so mnenja, da bi tovrstna izobraževanja morali opraviti vsi, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z demenco. Sklep. Izobraževanja z VDT bi v naš prostor lahko vpeljali kot instrument za senzibilizacijo tako zaposlenih v zdravstveni negi kot laične javnosti za delo z dementnimi osebami ter tako vplivali na kakovost življenja oseb z demenco.
Keywords: demenca, senzibilizacija, simulacija
Published in DKUM: 22.04.2011; Views: 2671; Downloads: 437
Full text (1,26 MB)