Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izdelava terminalov z RFID (angl. Radio Frequency Identification) čitalcem, ki jih lahko nadziramo prek centralnega administrativnega vmesnika. Sistem je sestavljen iz oblačnega sistema za upravljanje in samega terminala. V diplomskem delu najprej definiramo protokol izvedbe. Nato se premaknemo na izdelavo dostopnih terminalov, kjer sproti proučujemo potrebne stvari za izdelavo terminala in težave, ki jih moramo rešiti. Po izdelanem terminalu se lotimo izdelave oblačnega sistema, prek katerega ga bomo lahko upravljali. Zatem se lotimo še izvedbe programske opreme za sam terminal, ki komunicira s centralnim oblačnim sistemom. Na koncu se lotimo še testiranja celotnega sistema in premislimo, kje so možnosti za bodoče nadgradnje in izboljšave.
Keywords: Raspberry Pi, gRPC, RFID, spletna aplikacija, strežnik, Go, Vue
Published in DKUM: 22.05.2024; Views: 247; Downloads: 26
Full text (2,60 MB)

Abstract: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Keywords: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 1907; Downloads: 264
Full text (1,05 MB)

Abstract: Novejša sodna praksa Sodišča EU uvaja nov pristop uporabe prava EU na področju prostega gibanja oseb in državljanstva Unije, z vpeljavo merila dejanskega uresničevanje bistvene vsebine pravic državljana Unije, ki so mu podeljene zaradi tega statusa in tako bistveno razširja obseg uporabe prava EU. Merilo namreč implicira, da v izjemnih primerih, če pride do preprečitve dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic v zvezi s statusom državljanstva Unije ali otežitve uresničevanja teh pravic, tudi položaj, ki ne vsebuje čezmejnega elementa, spada na področje uporabe prava EU. Posledice novega pristopa se bodo odražale v migracijski politiki držav članic. Na eni strani pravo Unije tako vedno bolj vpliva na pravila držav članic za pridobitev in odvzem državljanstva. Na drugi strani so države članice primorane podeliti pravice do prebivanja določenim kategorijam državljanov Unije in njihovim družinskim članom, ki pred tem niso imeli pravice se sklicevati na pravo Unije, kar bo imelo vpliv tudi na večje finančne obremenitve držav članic. Manj očitna, a zagotovo ne manj pomembna, je tudi posledica na varstvo temeljnih pravic EU, saj bi široka razlaga člena 20 PDEU namreč lahko sprožila uporabo temeljnih pravic, kljub temu pa za enkrat še ni mogoče z gotovostjo ugotoviti natančnega dometa novih načel oblikovanih s strani Sodišča EU.
Keywords: državljanstvo Unije, Direktiva 2004/38, prosto gibanje državljanov Unije, povsem notranji položaj, zadeva Rottmann, zadeva Ruiz Zambrano, zadeva McCarthy, zadeva Dereci in drugi, migracijska politika, varstvo temeljnih pravic EU
Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 2259; Downloads: 354
Full text (977,35 KB)