| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 172
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
3.
ANALIZA METODOLOGIJ RAZVOJA PROGRAMSKE OPREME PRI NADGRADNJI GEOGRAFSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Primož Košir, 2010, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga predstavlja analizo ustreznosti metodologij razvoja programske opreme, za namen nadgradnje geografskega informacijskega sistema (GIS). Cilj je bil izboljšati proces vpeljave novega sistema in optimizacije projekta uvedbe programskega paketa ArcFM UT. Projekt nadgradnje je razdeljen na tri sklope: migracijo podatkov, implementacijo programske opreme ter razvoj dodatne programske opreme. Vsak od sklopov je obravnavan ločeno. Za njegovo vpeljavo je predlagan model razvoja, kateri je glede na vsebino in naravo sklopa najbolj primeren. Prvo poglavje naloge predstavlja uvod s predstavitvijo naročnika. V njem so zastavljene raziskovalne hipoteze, cilji raziskave in metode dela. V drugem poglavju so predstavljena sodelujoča podjetja in osnove GIS-a ter teoretične osnove nekaterih metodologij in modelov razvoja programske opreme. V osrednjem delu je predstavljena vsebina raziskave v treh sklopih. Vsak od njih podrobno opisuje določen del nadgradnje geografskega informacijskega sistema. V zaključku so podane ocene učinkov in priporočila, dobljena na osnovi izvedbe nadgradnje. Potrdili smo zastavljeno hipotezo, da model slapa ni primeren za nadgradnjo GIS-a. Predlagali smo metode, ki odpravijo slabosti modela slapa in omogočijo uspešno nadgradnjo.
Keywords: GIS, ESRI, ArcFM UT, Metodologije razvoja programske opreme, Nadgradnja geografskega informacijskega sistema
Published: 12.04.2010; Views: 2506; Downloads: 275
.pdf Full text (2,29 MB)

4.
5.
Določanje vsebnosti β- glukanov v sladici in pivu
Tamara Govejšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: β-glukani so polisaharidi, v katerih so glukozne molekule povezane z (1→3) in (1→4) β glikozidnimi vezmi. Zaradi različnega tipa povezav in razvejanosti, lahko β-glukani varirajo v topnosti, molekulski masi, terciarni strukturi in konformaciji. Vse te karakteristike imajo vpliv na različne imunske efekte. Ječmenovi β-glukani so koncentriran vir vodotopnih prehranskih vlaknin. Njihovi učinki so povezani s povišanjem viskoznosti v tankem črevesju. Zaradi viskoznosti se upočasni vsrkavanje hranil in posledično se zmanjša glikemični indeks. Namen našega eksperimentalnega dela je bil določanje β-glukanov v sladici in pivu s tekočinsko kromatografijo in fluorescentno detekcijo. Metodo smo tudi optimirali in validirali s pomočjo osnovnih parametrov, kot so točnost, natančnost, obnovljivost, ponovljivost. LOD in LOQ nismo določevali, saj so vse koncentracije analita v naših vzorcih nad mejo določljivosti in so v našem merilnem območju. Ugotovili smo, da naša umeritvena krivulja ni linearna temveč je krivulja drugega reda. R2 je 0,9975, kar pomeni, da se krivulja zadovoljivo prilega našim točkam umeritvene krivulje. Meritve smo izvajali v koncentracijskem območju od 25–300 mg/L. Standardne raztopine je bilo potrebno dnevno pripraviti sveže, saj so se tekom tedna umeritvene krivulje standardnih raztopin močno spreminjale. V nekaterih primerih smo morali vzorce redčiti v razmerju 1:9, zaradi previsokega odziva detektorja. Iz posnetih kromatogramov smo odčitali površine pod kromatografskimi vrhovi in s pomočjo enačbe umeritvene krivulje izračunali koncentracijo β-glukanov v pivu. Selektivnost metode smo potrdili s pomočjo specifičnih karakteristik FLD detektorja, ki uporablja specifični valovni dolžini vzbuditve in emisije β-glukanov.
Keywords: β-glukani, validacija, calcofluor reagent, pivo, HPLC-FLD
Published: 08.09.2016; Views: 738; Downloads: 51
.pdf Full text (2,42 MB)

6.
Določanje vsebnosti lignina v hmelju
Klara Frangež, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Lignin je edinstven in kompleksni naravni amorfni polimer katerega natančna kemična struktura ni dobro znana. Je izjemno vsestranski izdelek, ki se nahaja v rastlinah, predvsem v celicah, med celicami in v celičnih stenah. Rastlinam zagotavlja trdno strukturo; zelenjavi omogoča, da je bolj hrustljava in čvrsta, drevesom pa višjo rast. Namen diplomskega dela je bil razvoj in vpeljava metode za določanje lignina v rastlinskem tkivu zdravih in obolelih hmeljnih rastlin s spektrofotometričnim postopkom. V diplomskem delu smo z večkratnimi ekstrakcijami analizirali različne dele hmelja (korenine, liste, trto in storžke) ter primerjali razliko vsebnosti lignina v obolelem (npr. z viroidom razpokanosti skorje agrumov - CBCVd) in zdravem hmelju. Predpostavljali smo, da ima zdrava rastlina višjo vsebnost lignina kot obolela, česar z meritvami nismo povsem potrdili. Ugotovili smo, da pri nekaterih delih rastlin ni signifikantnih razlik pri vsebnosti lignina, drugje pa so. Tako smo dokazali, da najmanjšo vsebnost lignina vsebujejo korenine, sledijo jim storžki, listi in trta. Prav tako smo v diplomskem delu preverili ali je valovna dolžina, ki se uporablja za merjenje absorbance v literaturi, primerna. Potrdili smo, da je za delo primerna valovna dolžina 280 nm. Potrdili smo tudi, da je metoda za določanje lignina v rastlinskih delih hmelja z UV-Vis spektrofotometričnim postopkom točna, natančna (ponovljiva in obnovljiva) ter primerna za nadaljnje analize določanja lignina. Test linearnosti je pokazal, da je metoda v delovnem območju od 0,53 mg do 6,6 mg linearna.
Keywords: lignin, hmelj, UV-Vis, viroid
Published: 16.09.2016; Views: 641; Downloads: 63
.pdf Full text (2,67 MB)

7.
Optimizacija in validacija metode za določanje sestave eteričnih olj hmelja s plinsko kromatografijo
Ksenija Rutnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Hmelj (Humulus lupulus L.) v pivovarstvu predstavlja eno ključnih komponent, ki vpliva na okus in aromo piva. Poznamo več tipov arome, npr.: sadno, citrusno, zeliščno, cvetlično in tipično hmeljno aromo. Katera od njih prevladuje v posameznem kultivarju je odvisno od sestave eteričnega olja določenega kultivarja, zato je za pivovarje pomembno, da lahko pridobijo informacije o sestavi eteričnega olja, saj lahko le tako izberejo tisti kultivar, ki bo njihovemu pivu dala želeno aromo. V ta namen smo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije optimizirali in validarali metodo za določevanje sestave eteričnega olja hmelja. Za metodo določevanja sestave eteričnih olj hmelja smo uporabili metodo iz zbirke standardnih metod Evropskega pivovarskega združenja (EBC). Za pridobitev eteričnega olja hmelja smo izvedli destilacijo z vodno paro, za analizo sestave pa smo uporabili plinsko kromatografijo s plamensko-ionizacijskim detektorjem. Zaradi kompleksne sestave eteričnega olja hmelja je potrditev validacijskih parametrov za vsako komponento posebej praktično nemogoča. Iz tega razloga smo se osredotočili na 10 komponent in v sklopu validacije zanje preverjali selektivnost, linearnost, natančnost in točnost metode. Določili smo tudi mejo zaznavnosti in mejo določanja.
Keywords: hmelj, eterično olje, plinska kromatografija, optimizacija, validacija
Published: 14.09.2017; Views: 566; Downloads: 93
.pdf Full text (2,86 MB)

8.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, master's thesis

Abstract: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Keywords: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Published: 05.10.2018; Views: 227; Downloads: 62
.pdf Full text (2,68 MB)

9.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Keywords: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Published: 22.12.2009; Views: 2295; Downloads: 206
.pdf Full text (2,44 MB)

10.
Validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička (Camelina sativa )
Anja Moškon, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička. Določili smo vsebnosti glukozinolatov z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (po dveh različnih metodah) v 27 vzorcih slovenskega porekla, treh zaporednih letin (2007,2008 in 2009). Za primerjavo smo določili glukozinolate še 4 vzorcem iz tujine (Danska, Nemčija, ZDA in Finska). Vzorcem smo določili še delež vlage in količino olja. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, mejo določljivosti, časovno stabilnost ekstrakta in vpliv vremenskih razmer na vsebnost glukozinolatov. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za eno samo vrsto navadnega rička, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Keywords: navadni riček, Camelina sativa, glukozinolati, HPLC, validacija
Published: 20.07.2010; Views: 3276; Downloads: 299
.pdf Full text (1,58 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica