| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
51.
Primerjava med dkn in ortofoto posnetki skozi zgodovino na območju premogovnika velenje
Jana Zelenkina, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiški kataster s svojim razvojem skozi zgodovino prinaša preglednost stanja zemljišč in njihovo lastnino. S svojo vsebino predstavlja osnovo za delovanje davčnega sistema, urejanje prostora in pravnega prometa z zemljišči. V diplomskem delu smo izdelali primerjavo med digitalnim katastrskim načrtom iz leta 2014 in ortofoto posnetki iz posameznih let: 1997, 2000, 2005, 2006, 2013 in 2014. Temu sledi primerjava vodnih površin za vsako leto posebej. Vzrok njihovega spreminjanja je pospešeno izkopavanje lignita in s tem posledično posedanje tal. Na koncu smo dobljene rezultate iz različnih obdobij med seboj primerjali.
Keywords: zemljiški kataster, parcela, zemljišče, digitalni katastrski načrt, temeljni topografski načrt, ortofoto posnetki, gospodarska javna infrastruktura, vodne površine, QGIS
Published: 31.03.2017; Views: 861; Downloads: 77
.pdf Full text (2,48 MB)

52.
Izravnava gnss in tahimetričnih meritev
Barbara Šikovc, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je združiti podatke statične GNSS in tahimetrične izmere s programskih orodjem COLUMBUS 5.4.3. V prvem delu smo predstavili nekaj že opravljenih raziskav na to temo, v drugem delu pa je predstavljen praktičen primer, in sicer vse od terenske izmere do končnih rezultatov. Pri terenski izmeri smo uporabili instrument Topcon Hiper Pro za statično GNSS-izmero in elektronski tahimeter Leica TS50 za tahimetrično izmero. Dobljene rezultate GNSS-meritev smo najprej obdelali s programskih orodjem Magnet Office Tools, tahimetrične meritve pa s programom Microsoft Excel 2010. Nato smo pričeli z obdelovanjem podatkov v programskem orodju COLUMBUS 5.4.3, kjer smo najprej obdelali vsako meritev posebej, nato pa smo jih združili. Ugotovili smo, da nam združene meritve dajo natančnejše rezultate od posameznih meritev.
Keywords: geodezija, GNSS-opazovanja, tahimetrična izmera, izravnava meritev
Published: 04.05.2017; Views: 656; Downloads: 49
.pdf Full text (1,93 MB)

53.
Deformacijska analiza geodetskih mrež za potrebe ugotavljanja stabilnosti objektov po metodi Hannover
Matjaž Lesjak, 2017, master's thesis

Abstract: Na področju, kjer se predvidevajo večji pomiki tal ter posledično tudi objektov, se izvede monitoring, ki je sestavljen iz različnih opazovanj, kot so geotehnična, hidrotehnična, geodetska opazovanja in podobno. Magistrska naloga obravnava metodo Hannover, ki je postopek deformacijske analize za določitev pomikov točk v geodetski mreži. Poleg te metode so uporabljene tudi klasične tridimenzionalne meritve in niveliranje. Na osnovi geodetskih opazovanj so določeni pomiki točk opazovanega objekta. Najprej je na kratko predstavljen opis dela in uporabljen instrumentarij. Nato so podane splošne informacije o pomikih in deformacijah ter kratka predstavitev ostalih deformacijskih metod. Sledi opis metode Hannover in teoretična izpeljava, ki je razdeljena na sedem korakov. Kasneje je narejena podrobna analiza treh različnih objektov na AC križu Slovenije. Opravljene so nivelmanske meritve za viadukt. Na podlagi treh terminskih izmer so določeni vertikalni pomiki točk. Kamnita zložba je izmerjena z uporabo klasičnih tridimenzionalnih meritev, določene so tudi velikosti in koti pomikov treh terminskih izmer. Sidrna pilotna stena je osrednji del naloge. Opravljena je klasična tridimenzionalna meritev in deformacijska analiza. Pomiki točk in elipse pogreškov so predstavljeni tudi grafično.
Keywords: Gradbeništvo, geodezija, geodetski monitoring, metoda Hannover
Published: 31.08.2017; Views: 579; Downloads: 69
.pdf Full text (3,20 MB)

54.
ZAKONSKE PODLAGE IN VARSTVO OKOLJA PRI POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI
Nina Ratnik, 2017, diploma project paper

Abstract: Veter je obnovljivi energetski vir, ki ga v Sloveniji premalo izkoriščamo. Slovenija ima zaradi svoje reliefne zgradbe veliko primernih območij za gradnjo vetrnic, ki pa so slabo izkoriščene v primerjavi z Evropo. Vetrnice imajo minimalni vpliv na okolje, okolju so ekološko prijazne, saj ne povzročajo izpusta CO2. V projektni nalogi bomo raziskali področje v Prekmurju, kot morebitno primerno območje za gradnjo vetrnic. V prvem delu projektne naloge smo pregledali dosedanje projekte za gradnjo vetrnic v Sloveniji. V drugem delu smo analizirali vetrnice v svetu in Sloveniji, predstavili njihov ekološki in ekonomski učinek na okolje in poiskali primerna območja za gradnjo vetrnic v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Primerjali smo pridobivanje energije z vetrnicami z drugimi načini pridobivanja energije. V tretjem delu projektne naloge smo se osredotočili na gradnjo vetrnic v Prekmurju. Primerjali smo vetrnice v Prekmurju z elektrarno na reki Muri in predstavili idejni projekt za postavitev vetrnic v Prekmurju. Cilj naloge je poiskati nekaj primernih območij za gradnjo vetrnic v Prekmurju. Projektno delo smo zaključili z ugotovitvijo, da Prekmurje ni primerno za gradnjo velikih vetrnic, ampak le za gradnjo malih vetrnic, ker je potrebna minimalna hitrost vetra 1.5 m/s.
Keywords: veter, vetrna elektrarna, vplivi, omejitve, gradnja, varstvo okolja
Published: 03.10.2017; Views: 579; Downloads: 104
.pdf Full text (2,00 MB)

55.
Različne geodetske metode zajemanja podatkov za potrebe prometnih analiz
Adrijan Legčević, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so predstavljene različne geodetske metode, s pomočjo katerih pridobimo geodetske podlage, potrebne za izvajanje prometnih analiz. Za nadaljnje meritve smo se na podlagi primerjave treh geodetskih metod (GNSS, Lidar metoda in klasična metoda) odločili za uporabo GNSS metode. Za potrebe izdelave geodetskega načrta smo uporabili instrument TOPCON HYPER PRO. Z izdelanim geodetskim načrtom in opravljeno prometno študijo na primeru križišča v Miklavžu na Dravskem polju smo v zaključku predstavili tri predloge za izboljšanje trenutnega stanja v križišču.
Keywords: gradbeništvo, prometna varnost, geodezija, zajem podatkov, analize
Published: 02.11.2017; Views: 539; Downloads: 55
.pdf Full text (15,98 MB)

56.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastrukture
Jani Ferčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih. V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Published: 14.09.2018; Views: 315; Downloads: 30
.pdf Full text (5,70 MB)

57.
Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanj
Goran Tomiek, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Keywords: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Published: 26.02.2019; Views: 411; Downloads: 37
.pdf Full text (2,06 MB)

58.
Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe
Petra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, original scientific article

Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Keywords: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Published: 30.12.2015; Views: 734; Downloads: 96
URL Link to full text

59.
NEBESNA TELESA IN POJAVI V IZBRANIH DELIH SLOVENSKE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI
Nataša Kamnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Nebesna telesa in pojavi v izbranih delih slovenske mladinske književnosti je nastalo na osnovi natančne analize izbranih del slovenske mladinske književnosti, in sicer sem izbrala naslednja dela slovenske otroške proze, poezije in dramatike: a) prozna dela: Neli Kodrič: Lov na zvezde (1995), Frane Milčinski: Zvezdica Zaspanka (1997), Aleksandra Kocmut: Kometek Raketek (2010), Vid Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (2011), Bina Štampe Žmavc: Bajka o svetlobi (2013); b) poezija: Bina Štampe Žmavc: Nebeške kočije (1994) in c) dramatika: Aksinja Kermauner: Polna Luna in shujševalna kura (1999). Predstavljeni so avtorji, vsebina književnih del, glavni književni liki, književni čas in prostor, teme, motivi, pripovedovalec in jezik. Namen diplomskega dela je natančneje analizirati in predstaviti izbrane knjige slovenske otroške literature, v katerih se pojavljajo astronomska telesa. Poskušala sem dokazati, da v literaturi ni nič narobe z napačno interpretacijo nebesnih teles. Nazadnje sem primerjala pojav nebesnih teles v literarnih delih in strokovni literaturi. Diplomsko delo je teoretično, zato so uporabljene teoretične raziskovalne metode. V uvodnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, saj sem z njo skušala čim bolje predstaviti opise nebesnih teles in tipe otroške literature. Komparativna metoda bo razvidna v jedrnem delu, kjer sem na podlagi različnih teoretičnih razlag primerjala in odkrivala podobnosti in razlike astronomskih pojavov v izbranih delih in strokovni literaturi. V jedru diplomskega dela sem uporabila tudi metodo analize in sinteze, kjer sem analizirala in predstavila morfološke značilnosti sedmih izbranih del otroške literature (avtorja, zgodbo, književne like, književni čas in prostor, zgradbo ter jezikovne značilnosti). V jedrnem delu je bila prav tako uporabljena metoda abstrakcije in konkretizacije, kjer sem približevala astronomske pojave iz literarnih del k strokovni literaturi. V sklepnem delu, kjer so podane zbrane ugotovitve in končni sklep, je uporabljena metoda sinteze.
Keywords: fantastična pripoved, nebesna telesa, primerjava astronomskega pojava v književnih delih (fikcija) in strokovni literaturi (realnost).
Published: 18.08.2016; Views: 900; Downloads: 77
.pdf Full text (1,42 MB)

60.
Kantavtor kot ljudski umetnik; Na primeru Milana Kamnika
Mojca Kamnik, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo profilira ustvarjanje koroškega kantavtorja Milana Kamnika v kontekstu kantavtorja in hkrati sodobnega ljudskega pevca. Kantavtor je solistično delujoč glasbenik, poet, interpret, avtor in izvajalec lastnih pesmi, njegova podoba sega daleč v zgodovino in se v svojih značilnostih prepleta z vplivi davnega dvorskega trubadurstva, francoskega šansona, ljudske umetnosti, z zgodnjim obdobjem nemškega samospeva in glasbenih akterjev ameriške preporodne ljudske glasbe. Je hibrid med literatom, glasbenikom, humanistom in performerjem. Razprave okoli vprašanja »Kdo je sodobni ljudski godec?« postajajo vedno pogostejše, saj so strokovnjaki ugotovili, da starejše definicije akterjev in elementov ljudske umetnosti niso več prvinsko aktualne. Sodobni sorodniki ljudskih godcev in pevcev delujejo podobno kot njihovi predniki, vendar nam zaenkrat še ni uspelo ne najti ne točno poimenovati glasbenikov, ki jih družba trenutno potrebuje in idejno obravnava kot ljudskega pevca. Milan Kamnik je koroški kantavtor, ki je poznan po pesmih v koroškem dialektu in upesnitvah del Prežihovega Voranca. Vsaj v tretjini svojega repertoarja ponosno uporablja koroško narečje. Njegova prepoznavnost večinoma ostaja na Koroškem, kjer ima največji vpliv, in sicer je ta široko kulturno-identitetnega pomena.
Keywords: Milan Kamnik, kantavtor, ljudski pevec
Published: 25.10.2019; Views: 72; Downloads: 15
.pdf Full text (913,03 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica