| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Problematika odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Monika Martinc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Odvisnost od prepovedanih drog je pereč problem današnje družbe, saj ima številne negativne učinke, tako na posameznika, ki je odvisen od prepovedanih drog, kot tudi na ostale ljudi. Prepovedane droge pa so v tesni povezavi s kriminaliteto in posledično tudi z zapori, kjer je velik delež oseb s težavami zaradi uporabe prepovedanih drog. V zaključnem delu predstavljamo problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v zaporih, predvsem izzive, s katerimi se soočajo odvisniki in uporabniki prepovedanih drog in posledično tudi ostale zaprte osebe. Izpostavljamo predvsem problematiko odvisnosti od prepovedanih drog v slovenskih zaporih. Ugotovili smo, da so osebe, ki so odvisne od prepovedanih drog ali imajo težave zaradi uživanja prepovedanih drog, med prestajanjem kazni zapora izpostavljene večjim zdravstvenim tveganjem, nasilju in prepirom. Analiza števila odvisnikov oziroma oseb, ki imajo težave z uživanjem prepovedanih drog v slovenskih zaporih, v obdobju med letoma 2000 in 2021 je pokazala, da število le-teh narašča. Tako se v slovenskih zaporih povečuje tudi število zaprtih oseb na substitucijski terapiji. Analiza količine najdene prepovedane droge v slovenskih zaporih, pa nakazuje, da se le-ta v obdobju od leta 2000 do 2021 spreminja, saj se leta 2013 začnejo pojavljati večje količine sintetičnih drog.
Keywords: prepovedane droge, odvisnost, slovenski zapori, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.05.2023; Views: 65; Downloads: 12
.pdf Full text (912,01 KB)

2.
Primerjava kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Leon Krmac, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu se osredotočamo na primerjavo kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. V prvem delu zaključnega dela smo z uporabo opisne metode opravili pregled literature, na podlagi katerega smo opredelili značilnosti kriminalitete na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Hkrati smo izpostavili socio-ekonomske in demografske dejavnike, ki vplivajo na kriminaliteto na izbranih območjih. Ugotovili smo, da imajo na Grenlandiji, v primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, visoko stopnjo spolnih deliktov in kaznivih dejanj zoper življenje in telo. V drugem delu zaključnega dela smo predstavili sisteme kaznovanja na Danskem, Ferskih otokih in Grenlandiji. Z analizo statističnih podatkov o zaporskih populacijah smo prikazali stanje na področju kaznovanja primarno zaprtih oseb. Grenlandija izstopa v kontekstu nordijske izjemnosti, ki se kaže v nizki stopnji zaprtih oseb, pogosti rabi alternativnega kaznovanja in progresivni obravnavi obsojencev. V primerjavi z Dansko in Ferskimi otoki, ki imajo eno izmed najnižjih stopenj zaprtih oseb na svetu, ima Grenlandija večje število zaprtih oseb na 100.000 prebivalcev. Na stopnjo zaprtih oseb vpliva tudi še vedno prisotna povezanost z danskim pravosodjem in večja nasilnost grenlandske družbe v primerjavi s fersko, kar rezultira v daljših kaznih. Ugotovili smo, da je grenlandski sistem kazenskega pravosodja v primerjavi s kazenskopravnim sistemom na Ferskih otokih bolj avtonomen od danskega
Keywords: zapori, kaznovanje, Danska, Ferski otoki, Grenlandija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 42; Downloads: 14
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tjaša Arnič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Prilagoditev na okolje, v katerem se ljudje nahajajo, je za delovanje njih samih zelo pomembno. Obsojenci se za to, da lahko prestanejo zaporno kazen, morajo vsaj delno, če ne v celoti, prilagoditi zaporskemu življenju (zaporskim pravilom, zaporskim delavcem, zaporskemu okolju in ostalim obsojencem). Proces prilagajanja obsojenca je kompleksen, zato smo v diplomskem delu postavili naslednji dve raziskovalni vprašanji: »Kateri dejavniki vplivajo na prilagoditev obsojenca na življenje v zaporu?« in »Kakšno vlogo imajo deprivacijski in importacijski dejavniki v postopku prilagoditve obsojenca na življenje v zaporu?« Ugotovili smo, da na prilagoditev obsojencev na zaporsko življenje vplivajo tri večje skupine dejavnikov: individualne značilnosti, značilnosti kazni in okoljski dejavniki. Omenjene skupine dejavnikov skupaj tvorijo importacijski in deprivacijski model, ki imata prav tako pomembno vlogo pri razumevanju prilagoditve obsojenca na zapor. Študije kot najpomembnejše importacijske dejavnike izpostavljajo starost, socialno podporo, izobrazbo, psihološko stanje obsojenca in predhodno kaznovanost. Med deprivacijske dejavnike pa raziskovalci uvrščajo pomanjkanja, ki obsojenca doletijo ob prihodu v zapor: pomanjkanje heteroseksualnih odnosov, varnosti, pri ženskah z otroki vlogo materinstva, intimnega prostora ter dobrin in storitev. Ugotovili smo, da je modela treba preučevati kombinirano, saj lahko le tako prilagoditev obsojencev na življenje v zaporu razumemo v celoti.
Keywords: obsojenci, življenje v zaporu, deprivacijski model, importacijski model, prilagoditev na zapor, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 152; Downloads: 55
.pdf Full text (1008,90 KB)

4.
Pogledi strokovnih delavcev na tretma obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Anamarija Rožič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na poglede strokovnih delavcev na tretma obsojencev. V prvem delu predstavlja zgodovinski razvoj tretmanske ideje v svetu in v Sloveniji, kritike ter zaporski sistem v Republiki Sloveniji. V drugem empiričnem delu predstavljamo ugotovitve analize intervjujev s strokovnimi delavci, zaposlenimi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, s katerimi se je želelo ugotoviti, kako poteka njihovo delo v zavodu, kakšno je njihovo mnenje o učinkovitosti tovrstnih programov ter kakšna je po njihovem mnenju motivacija obsojencev za vključevanje v programe. Intervjuji, opravljeni v začetku leta 2022, so pokazali, da so strokovni delavci vključeni v vsa področja posameznikovega življenja med prestajanjem zaporne kazni, saj obsojence nenehno spremljajo in vodijo ter jih spodbujajo pri rehabilitaciji. Ugotovljeno je bilo, da je večina posameznikov zunanje motivirana za vključevanje v tretmanske programe, kar pomeni, da se v programe vključujejo zaradi ugodnosti. Hkrati pa se v zavodih pojavlja ''tretmanska igra'', pri kateri se obsojenci pretvarjajo, da so se poboljšali, z namenom čim hitrejše pridobitve ugodnosti. Učinkovitost programov je težko oceniti, saj kriterij za merjenje uspešnosti ni vzpostavljen, prav tako pa vsak obsojenec tretma dojema drugače. V zavodih za prestajanje kazni zapora se strokovni delavci dnevno trudijo v obsojencih vzbuditi notranjo motivacijo, kajti le tako je resocializacija uspešnejša.
Keywords: penologija, tretma obsojencev, resocializacija, motivacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 192; Downloads: 57
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Medicinski poskusi na zapornikih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Poredoš, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje se v poskusih uporabljajo že od antičnih časov. Poročila o biomedicinskih poskusih v zaporih izvirajo že iz let 1906 in 1912, drugi zgodnji primeri so poskusi iz leta 1915 in od leta 1919 do 1922. Izkoriščanje in zlorabe zapornikov kot medicinskih subjektov pa so dosegli vrhunec med drugo svetovno vojno. V nacističnih koncentracijskih taboriščih, japonski enoti 731 in na ameriških ujetnikih so izvajali raziskave, ki jim danes lahko rečemo krute, barbarske in nehumane. V Združenih državah Amerike so raziskave o biomedicini potekale že od leta 1934, na Japonskem je enota 731 v 30. in 40. letih 20. stoletja izvajala brutalne eksperimente na tisočih zapornikih. Najbolj poznan in moralno najnižji nivo pa so predstavljali poskusi, ki jih je izvajal dr. Josef Mengele na judovskih zapornikih v koncentracijskih taboriščih. Vprašanje etike v zvezi z medicinskimi poskusi v Nemčiji med drugo svetovno vojno je bilo ključno na nürnberških sojenjih. Nürnberški kodeks iz leta 1947 na splošno velja za prvi dokument, ki določa etične predpise pri eksperimentiranju na ljudeh na podlagi informirane privolitve. Leta 1964 je Svetovna zdravniška organizacija kot odgovor na širjenje Nürnberškega kodeksa razvila Helsinško deklaracijo, ki je ponovila številna pomembna načela Kodeksa. Kljub temu so zaporniki še vedno postajali žrtve znanstvenega izkoriščanja s strani industrije biomedicinskih raziskav. Sedaj kazenski zakoni nekaterih držav, podprti s številnimi mednarodno sprejetimi dokumenti, popolnoma prepovedujejo raziskave, ki vključujejo zapornike. S študijo primerov medicinskih poskusov na zapornikih med drugo svetovno vojno v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike ter poglobljeno analizo primarnih in sekundarnih virov podatkov smo pokazali, da so se medicinski poskusi v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike pred in med drugo svetovno vojno razlikovali. V Nemčiji in na Japonskem so zapornike izkoriščali brez njihove privolitve, v Združenih državah Amerike pa so zahtevali pisno privolitev od raziskovalnih subjektov. Ugotovitve so pokazale, da pomanjkanje nadzora pristojnih oblasti ni bil primarni razlog za izvajanje poskusov na zapornikih pred in med drugo svetovno vojno.
Keywords: poskusi na zapornikih, druga svetovna vojna, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 244; Downloads: 64
.pdf Full text (1012,42 KB)

6.
Obravnava obsojencev na Finskem in Norveškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Larisa Boršič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi preučujemo nordijski sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter obravnavo obsojencev na Finskem in Norveškem. V prvem delu predstavimo glavne značilnosti in razvoj nordijskega sistema izvrševanja kazenskih sankcij. V drugem delu primerjamo finski in norveški zaporski sistem in obravnavo obsojencev ter izpostavimo ključne podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da Nordijske države slovijo po nizki stopnji zaprtih oseb, nizki stopnji povratništva in človeških razmerah v zaporu. V dvajsetem stoletju so izvedli korenite spremembe, s katerimi so popolnoma preobrazili sistem izvrševanja kazenskih sankcij, ob koncu stoletja pa so začeli izvajati tudi alternativne kazenske sankcije. Ugotovili smo, da so za Finsko in Norveško značilni majhni zapori, visoka vključenost obsojencev v izobraževanje in delo, odprtost sistema prestajanja kazni in dobri odnosi med obsojenci ter zaporskimi delavci. Obsojencem se ob vstopu v zapor spiše osebnostni načrt, v katerem se celostno določijo aktivnosti med prestajanjem zaporne kazni. Kljub podobnostim Finskega in Norveškega sistema obravnave obsojencev, pa so razlike vidne predvsem v: 1) času trajanja izolacije v primeru kršitve, 2) času, do katerega lahko otroci v zaporu bivajo z materami, 3) trajanju obiskov, 4) velikosti zaporske populacije, 5) deležu tujcev in 6) zaposlovanju zaporskega osebja.
Keywords: obsojenci, obravnave, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 238; Downloads: 35
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
Transspolnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Cheyenne Zagar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Transspolne osebe doživljajo vsakdanje izzive v domačem, izobraževalnem in delovnem okolju. Ti izzivi se le povečajo v sovražnem in rigidnem okolju, kot je zapor. Večina transspolnih oseb se tekom prestajanja zaporne kazni sooča z nasiljem, diskriminacijo, poniževanjem, nepravičnim ravnanjem in omejevanjem dostopa do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. V zaključnem delu predstavljamo izzive, s katerimi se transspolne osebe srečujejo v zaporih in obravnavo transspolnih oseb v zaporih izbranih držav (ZDA, izbrane države Latinske Amerike, Združeno Kraljestvo in Italija) ter izpostavili podobnosti in razlike med temi državami. Ugotovili smo, da transspolne osebe tvegajo več fizičnih, psiholoških in spolnih napadov v zaporskem okolju v primerjavi z ostalo zaporsko populacijo ter da njihovo zdravstveno stanje še vedno ni sprejeto, kar se kaže tudi v njihovem boju za dostop do zdravstvenih terapij, ki jih potrebujejo. Ugotovili smo tudi, da problem obravnave transpolnih oseb v zaporih ne predstavlja le zaporsko okolje samo, temveč (ne)sprejemanje v širši družbi. Analiza primerjave je izpostavila razlike med obravnavanimi državami. V splošnem so transpolne osebe v evropskih in severnoameriških zaporih obravnave bolje, kot v zaporih Latinske Amerike.
Keywords: zapori, zaporniki, spolna identiteta, transspolnost, transspolne osebe, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 274; Downloads: 62
.pdf Full text (649,58 KB)

8.
Pobegi iz koprskega zapora : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mitja Kirbiš, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bilo naše delo osredotočeno na pobege zaprtih oseb iz koprskega zapora v obdobju 2004-2020. Gre za sodobni zapor, zgrajen po evropskih zaporskih standardih, zaradi česar se je že ob njegovem odprtju leta 2004 oblikovalo mnenje, da gre za enega izmed najbolj varnih zaporov Republike Slovenije. Uvodoma smo s pregledom literature predstavili slovenski zaporski sistem, koprski zapor in na kakšen način zaporski delavci preprečujejo pobege iz zaporov. V drugem delu smo z analiziranjem statističnih podatkov pridobljenih iz letnih poročil Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij ugotavljali zasedenost slovenskih zaporov, ter število pobegov in strukturo pobegov po vrsti pobega in jih primerjali s pobegi iz koprskega zapora. S primerjavo podatkov smo ugotovili, da je koprski zapor v primerjavi z drugimi slovenskimi zapori izredno varen. Iz zaprtega dela zapora je bil od leta 2004 evidentiran le en klasičen pobeg, pri tem pa je potrebno izpostaviti, da ni bilo nobenega pobega med spremstvom pravosodnih policistov. Največje število pobegov iz koprskega zapora predstavljajo nevrnitve vendar kljub temu koprski zapor ne odstopa od ostalih slovenskih zaporov po številu pobegov. Ugotovili smo, da pobegi v koprskem zaporu ne vplivajo na varnost zapornikov in zaporskega osebja.
Keywords: zapori, pobegi, študija primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 246; Downloads: 34
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Barbara Potočnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Keywords: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.08.2022; Views: 306; Downloads: 111
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Kaznovalna politika v nekdanjih jugoslovanskih republikah
Rok Hacin, Jošt Meško, 2022, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti nekatere dejavnike, ki vplivajo na kaznovalno politiko v nekdanjih jugoslovanskih republikah ter izpostaviti podobnosti in razlike med preučevanimi državami. Stopnja zaprtih oseb je bila izbrana kot glavni indikator kaznovalne politike, saj najbolje odraža kaznovalno naravnanost. Metode: V študiji smo analizirali podatke o kriminaliteti, obsodbah, zaporskih populacijah in ravni demokracije v nekdanjih jugoslovanskih republikah za obdobje 1995–2019. Uporabljene so bile naslednje statistične metode: bivariatna analiza ter regresijske in diskriminantne analize. Ugotovitve: Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da se s stopnjo zaprtih oseb v nekdanjih jugoslovanskih republikah povezujejo naslednje spremenljivke: stopnja sprejema, stopnja zaprtih tujcev, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb in časovna komponenta. Rezultati diskriminantne analize so izpostavili statistično pomembne razlike med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami na področju stopenj zaprtih oseb, sprejema obsojencev, zaprtih tujcev, kriminalitete in obsojenih oseb. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve študije so vidne v pomanjkanju relevantnih statističnih podatkov, ki so onemogočili izvedbo statističnih analiz pred letom 1995 in povzročile izločitev Bosne in Hercegovine in Črne gore iz statističnih analiz. Zaradi pomanjkanja podatkov v analize nismo vključili dejavnikov, ki se tradicionalno povezujejo s kaznovalno politiko držav in se nanašajo na človekove pravice, medijsko svobodo, zaupanje v pravosodni sistem, ekonomske razlike ipd. Ugotovitve prve študije o primerjavi kaznovalnih politik v nekdanjih jugoslovanskih državah, ki je temeljila na statistični analizi podatkov o kriminaliteti, obsodbah in zaporskih populacijah, so uporabne za kriminologe in penologe, ki se ukvarjajo s primerjalno penologijo in preučevanjem kaznovalnih politik, ter praktike v kazenskem pravosodju držav, vključenih v študijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja prvo primerjalno študijo med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, kjer so bili s statističnimi metodami analizirani nekateri dejavniki kaznovalne politike.
Keywords: kaznovalna politika, stopnja zaprtih oseb, stopnja kriminalitete, stopnja obsojenih oseb
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 156; Downloads: 9
URL Link to file
This document has many files! More...

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica