| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPRAVLJANJE UPORABNIŠKEGA OKOLJA S SKUPINSKIMI POLITIKAMI
Marko Hacin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V vseh modernih organizacijah so od informacijskega sistema odvisni poslovni procesi, zato je potrebno z upravljanjem poskrbeti, da je informacijski sistem v čim boljši kondiciji, saj le tako lahko zagotovimo njihovo nemoteno delovanje. Eden od ključnih področij upravljanja informacijskega sistema je segment upravljanja uporabniškega okolja. V tej nalogi smo kot osnovo za upravljanje uporabniškega okolja v informacijskem sistemu uporabili tehnologijo skupinskih politik – Group Policy, ki jo za Windows domenska okolja ponuja proizvajalec programske opreme Microsoft. Prvi del naloge raziskuje tehnologijo skupinskih politik, pri čemer analiziramo predpogoje za njihovo delovanje, nadalje so opisani posamezni mehanizmi in komponente skupinskih politik s pomočjo katerih uveljavljamo nastavitve na računalnikih in uporabnikih. Predstavljene so glavne kategorije nastavitev in njihova sestava, ter vse novosti, ki jih prinaša operacijskih sistem Microsoft Windows Server 2008 R2 na področju upravljanja s skupinskimi politikami. V drugem delu se posvečamo dejanskemu upravljanju Objektov skupinskih politik s pomočjo orodij, ki so na voljo. Podrobneje je opisano delo z Upraviteljskim vmesnikom skupinskih politik (GPMC), ter z orodjem za napredno upravljanje skupinskih politik (AGPM), prikazane pa so še možnosti upravljanja z drugimi orodji, kot so skripti, ukaznlupina Power Shell, gpupdate, gpresult in ADMX Migrator. V zadnjem delu se najprej ukvarjamo s strukturo Aktivnega imenika, ki je osnovna podlaga za vsako uspešno upravljanje uporabniškega okolja. Predstavljen je lasten predlog strukture organizacijskih enot Aktivnega imenika, ki je po našem mnenju primeren za večino organizacij. Temu delu sledi ukvarjanje z nastavitvami, ki jih konfiguriramo za računalniški in uporabniški del Objektov skupinskih politik. Opisano je konfiguriranje glavnih nastavitev, ki sega vse od zahtevnih varnostnih nastavitev, preusmerjanja uporabniških map, sistemskih nastavitev operacijskih sistemov, upravljanje porabe energije, pa vse do nastavitev tiskalnikov, mrežnih pogonov, ter bližnjic, ki jih ima uporabnik na svojem namizju. Na koncu je predstavljeno tudi upravljanje aplikacij s skupinskimi politikami in sicer aplikacij pisarniškega paketa Microsoft Office 2010, ter spletnega brskalnika Google Chrome. Vse konfigurirane nastavitve in samo delovanje skupinskih politik je bilo preizkušeno v navideznem testnem okolju Windows 2008 R2 domene. Tokom dela s skupinskimi politikami smo prišli do sklepa, da je uporaba tehnologije skupinskih politik nujna za vse organizacije, ki imajo Windows domeno, saj je lahkotnost in enostavnost upravljanja uporabniškega okolja prav presenetljiva in zelo učinkovita.
Keywords: Skupinske politike Aktivni imenik Upraviteljski vmesnik skupinskih politik Microsoft Windows Server 2008 R2 Microsoft Windows 7
Published: 22.08.2011; Views: 2091; Downloads: 149
.pdf Full text (5,97 MB)

2.
Kartiranje varnostnih pojavov in proučevanje strahu pred kriminaliteto v Občini Trbovlje : magistrsko delo
Rok Hacin, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati in prikazati porazdelitev kriminalitete v Občini Trbovlje za obdobje 2008-2012 z uporabo geografskih informacijskih sistemov. Nadalje smo poskusili dokazati povezavo med stopnjo kriminalitete in stopnjo strahu pred kriminaliteto v krajevnih skupnostih Občine Trbovlje. Pregled literature in preteklih raziskav je pokazal na neraziskanost področja kartiranja strahu pred kriminaliteto. Analiza je bila izvedena z uporabo uradne policijske in geolokacijske statistike kaznivih dejanj. Za razlago temeljnih pojmov in pregled preteklih študij je bila uporabljena deskriptivna metoda. Glavnino magistrskega dela je zaznamovala študija primera Občine Trbovlje. Analize so za proučevano občino izpostavile pet kriminalnih žarišč. Premoženjska kriminaliteta je bila identificirana kot najpogostejša oblika kriminalitete. Povezava med stopnjo kriminalitete in stopnjo strahu pred kriminaliteto v krajevnih skupnostih Občine Trbovlje je bila dokazana, saj krajevne skupnosti z visoko stopnjo kriminalitete hkrati beležijo visoko stopnjo strahu pred njo. Omejitve raziskave so bile na nivoju krajevnih skupnosti Občine Trbovlje, saj bi bilo treba za poglobljeno raziskovanje izvesti analize na nivoju posameznih četrti. Izvirnost študije se kaže v prvem poskusu kartiranja strahu pred kriminaliteto v Sloveniji.
Keywords: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, varnost, varnostni pojavi, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, študije primerov, magistrska dela
Published: 11.07.2014; Views: 909; Downloads: 303
.pdf Full text (1,53 MB)

3.
Comparison of self-legitimacy of the prison staff and prisoner's perceptions of prison staff legitimacy
Rok Hacin, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Currently, many discussions are held around the world regarding legitimacy of criminal justice systems. The dual nature of legitimacy in prison consists of prisoner’s perceptions of legitimacy and self-legitimacy of the prison staff. Legitimacy of prison staff is defined as the ability of prison workers to implement their authority in an honest, lawful and just manner, while prisoners acknowledge their status as eligible power-holders who deserve to be obeyed and to comply with their decision. Self-legitimacy of the prison staff is defined as the belief of prison workers that their position in prison and the power entrusted to them is in accordance with fundamental moral norms of the society and a sense of self-confidence, in terms of awareness of their abilities to perform tasks within the prison environment. In this dissertation, answers to two fundamental questions were sought: 1) Which factors influence prisoner’s perceptions of legitimacy of the prison staff in Slovenian prisons? and 2) Which factors influence self-legitimacy of the prison staff in Slovenian prisons? Mixed methods of qualitative and quantitative research were used in order to improve the validity and the reliability of results, which are based on more solid evidence obtained by reducing disparities between the collected data and the findings. Results revealed that prisoner’s perceptions of legitimacy is influenced by: 1) distributive justice, 2) obligation to obey, 3) relations with prisoners, 4) relations with the prison staff, 5) procedural justice, 6) age, 7) effectiveness of the prison staff, 8) the prison regime, and 9) trust in authority. Moreover, prisoner’s perceptions of legitimacy of the prison staff in more liberal regimes was more positive. Results revealed that prison staff’s perceptions of self-legitimacy is influenced by: 1) education, 2) relations with colleagues, 3) relations with prisoners, 4) supervisors’ procedural justice, 5) age, 6) subculture of the prison staff, 7) satisfaction with salary, and 8) audience (prisoners) legitimacy. Contrary to expectations, self-legitimacy of the prison staff has a positive impact on the willingness of prison workers to use force against prisoners. These findings confirmed the theoretical assumption in the dual model of legitimacy of linking the role of relations between prisoners and prison workers in Slovenian prisons, and enabled the formulation of suggestions for improvement of the current situation in the field of legitimacy in Slovenian prisons.
Keywords: legitimacy, prison staff, prisoners, self-legitimacy, Slovenia
Published: 14.05.2018; Views: 599; Downloads: 91
.pdf Full text (2,85 MB)

4.
Zaporniška subkultura
Nejc Hribernik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo raziskavo o prisotnosti zaporniške subkulture, neformalne hierarhične lestvice in neformalnega vodje v slovenskih zaporih. Zaporniška subkultura je posebna oblika subkulture, ki se pojavlja v zaporih, in jo opredeljujejo specifične norme, vrednote in neformalna pravila. Da bi pojav natančno preučili in opredelili, smo Januarja 2019 v treh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (Dob pri Mirni, Maribor in Celje) opravili raziskavo, v kateri smo s strukturiranimi intervjuji o problematiki povprašali tamkajšnjih petindvajset zaposlenih. Izsledki raziskave so pokazali, da v slovenskih zaporih nedvomno obstajajo zaporniška subkultura, neformalna hierarhija in neformalni vodja. S pomočjo strukturiranih intervjujev smo izpostavili značilnosti zaporniške subkulture ter kaj vse nanjo vpliva. Orisali smo neformalno hierarhično lestvico in prikazali značilnosti neformalnega vodje. Ugotovili smo tudi, da zaporniške subkulture ni mogoče povsem omejiti, saj je v večjem ali manjšem obsegu sestavni del kriminalnega življenja. Besedilo diplomskega dela torej ponuja širši vpogled v dogajanje v slovenskih zaporih, ki je nedvomno pomembna osnova za ustrezno reorganizacijo zapletenih zaporskih razmer in temelj razmisleka o vzpostavitvi takšnih pogojev bivanja, da bo »kaznovalna« institucija dejansko dosegla svoj osnovni namen.
Keywords: diplomske naloge, zapor, subkultura, hierarhija, pravosodni policist, obsojenec
Published: 01.08.2019; Views: 139; Downloads: 59
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja pravosodnih policistov
Sara Šivavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o prisotnosti koncepta konflikta med delom in družino pri pravosodnih policistih, ki je tesno povezan z usklajevanjem delovnega in družinskega življenja. Konflikt med delom in družino se pojavi, ko posameznik ne zmore izpolnjevati pričakovanja, zahteve in odgovornosti v družinskem in zasebnem ter poklicnem okolju hkrati. Poznamo tri oblike konflikta, in sicer na časovni, obremenitveni in vedenjski konflikt. Časovni konflikt je vezan na časovne zahteve dela kot so nadurno delo in izmene, prav tako tudi obremenitveni konflikt. Izbruh vedenjskega konflikta, pa povzročijo določeni vzorci vedenja, ki so nujni pri opravljanju poklica, a so nesprejemljivi v družinskem in zasebnem življenju. Namen naše študije je bil ugotoviti, ali pravosodni policisti zaradi narave svojega dela, ki ga opravljajo, čutijo katerega izmed oblik konflikta med delom in družino (zasebnim življenjem). Zato smo v juliju 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob anketirali 55 pravosodnih policistov zaposlenih na odprtem, polodprtem in zaprtem oddelku. Izsledki raziskave so pokazali, da se pri pravosodnih policisti pojavljajo vse tri oblike konflikta med delom in družino. Namreč delo pravosodnih policistov zahteva opravljanje nadur ter prevzemanje dodatnih izmen, ki se kažejo v obliki časovnega in obremenitvenega konflikta. Pri vedenjskem konfliktu je sicer statistična analiza pokazala povezanost vedenjskega konflikta z delom pravosodnih policistov, a glede na oblikovane trditve v anketi, menimo, da temu ni tako. Zaključimo lahko, da pravosodni policisti imajo težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Keywords: diplomske naloge, usklajevanje, delo, zasebnost, konflikt, pravosodni policisti
Published: 18.09.2019; Views: 37; Downloads: 12
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
Uvod v razpravo o varnosti v urbanih in ruralnih okoljih
2019, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences)

Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 5. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Novi Gorici v novembru 2019. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalni skupnosti, v ospredje pa je bila tokrat postavljena dihotomija med urbano in ruralno varnostjo. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v urbanih in ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji, in sicer na ureditve temeljne pravice do varnosti na lokalnem nivoju; sodelovanje policije in lokalne skupnosti pri reševanju varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; primerjavo in razlike v kriminaliteti in zaznavi varnostnih problemov v lokalnih skupnostih; in različne perspektive varnosti v lokalnih okoljih (samovarovalni ukrepi prebivalcev, korupcija, varnost v kibernetskem prostoru).
Keywords: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti
Published: 02.12.2019; Views: 28; Downloads: 4
.pdf Full text (3,51 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica