1. NAČELO PRAVNE DRŽAVE IN EPIDEMIJA COVID-19 - TEORETIČNI IN PRAKTIČNI VIDIKI : MAGISTRSKO DELOKaja Györke, 2024, master's thesis Abstract: Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, brez katerega bi v državi vladalo
nepredvidljivo in nestabilno stanje, ki bi rezultiralo v samovoljno delovanje državnih organov.
To načelo vzpostavlja normalno delovanje državnega ustroja in s pomočjo svojih podnačel
zagotavlja, da imamo vzpostavljeno vladavino prava v državi, hkrati pa z omejevanjem
samovoljnega delovanja državne oblasti, varuje človekove pravice in svoboščine. Pravna
država deluje kot stabilna struktura, dokler ne napočijo izredne situacije, kot smo jim bili priča
tudi v obdobju epidemije Covida-19. To je bilo obdobje, ko je bila na določenih točkah pravna
država pod velikim vprašajem, saj je predvsem v izvršilni veji oblasti prihajalo do
nepravilnosti. Vse se je začelo marca 2020, ko je v Slovenijo prodrl Covid-19 in je odstopila
tudi dotedanja vlada. Vsekakor je šlo za obdobje, na katerega državni ustroj ni bil pripravljen,
vendar je težava tičala tudi v pomanjkanju kvalitetne zakonodaje, ki bi racionalno urejala to
stanje. Nepravilnosti so se začele pojavljati že takoj, ko je vlada »vladala« z odloki, s katerimi
je posegla predvsem v človekovo pravico svobodnega gibanja – k temu je predvsem botrovala
tudi policijska ura. . Ustavno sodišče je najprej presojalo samo vsebino odlokov in kar nekaj
časa potrebovalo, da je dejansko ugotovilo, da le-ti sploh nimajo formalne podlage, tako da
njihova vsebina sploh ne bi smela biti predmet odločanja. Na Ustavno sodišče so predvsem
prihajale zahteve za oceno ustavnosti v povezavi s pravico do svobodnega gibanja (32. člen
Ustave Republike Slovenije) in osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije), pri
katerih je le-to ugotovilo, da je zagotovo prišlo do posega. Kar pomeni, da je v tistem času z
»neustavnimi« odloki prišlo do poseganja v pravno državo, saj je zakonodajno funkcijo tako
rekoč, v rokah držala izvršilna oblast, kar pa v našem sistemu ne velja za normalno situacijo.
Veliko prahu je dvigovalo tudi nesprejeto izredno stanje, ki bi pravila igre močno spremenilo
ampak je svojo funkcijo najverjetneje odigrala slaba definicija in pravna praznina, ki je prisotna
pri tem institutu. V našem pravnem sistemu je namreč le-ta slabo zasnovan in lahko tudi v
prihodnje povzroča preglavice v kolikor se ne uredi oz. zastavi funkcionalno. Razvidno je bilo
tudi, da je cepljenje proti Covidu-19 dejansko mejilo že na obvezno cepljenje, saj je življenje
tistih, ki cepiva niso prejeli oz. virusa niso preboleli, bilo ovirano.
Keywords: pravna država, svoboda gibanja, izredno stanje, odlok, cepljenje, policijska
ura, Ustava, človekove pravice, neustavnost, osebna svoboda, Ustavno sodišče, izvršilna
oblast
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 113
 Full text (692,96 KB) |
2. Velepodatki kot nujna zmogljivost z vidika ex-ante in ex-post regulacije : doktorska disertacijaRok Dacar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Doktrina nujne zmogljivosti je institut konkurenčnega prava, po katerem lahko podjetje zahteva dostop do določenega proizvoda ali storitve (nujne zmogljivosti), ki je v izključni oblasti drugega podjetja, ki ima na trgu tega proizvoda ali storitve prevladujoči tržni položaj, če je dostop do tega proizvoda ali storitve neobhodno potreben za delovanje na spodnjem trgu. Zadevna doktorska disertacija poskuša razložiti ali lahko velepodatki predstavljajo nujno zmogljivost, tako z vidika ex-post kot tudi ex-ante regulacije. Uvodno poglavje doktorske disertacije bralcu predstavi raziskovalna vprašanja in hipoteze, opredeli raziskovalni problem in metodologijo, na kateri delo temelji, izpostavi pa tudi morebitne omejitve. V nadaljevanju sledi podroben prikaz nekaterih pojmov in konceptov, katerih poznavanje je potrebno za razumevanje doktorske disertacije. Doktorska disertacija nato obravnava položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-post regulacije. Najprej podrobno opredeli pojem velepodatkov in njihov vpliv na konkurenčno politiko in pravo, ustavi pa se tudi pri nekaterih njihovih lastnostih, ki so bistvene z vidika doktrine nujne zmogljivosti. V nadaljevanju poskuša doktorska disertacija opredeliti, pod katerimi pogoji bi določen nabor velepodatkov v konkurenčnem pravu Evropske unije lahko predstavljal nujno zmogljivost. Pri tem pa se sooči z nejasnostmi glede pogojev za uporabo doktrine, ki zadnji dve desetletji otežujejo njeno aktivacijo. Zaključi, da bi za učinkovitost doktrine nujne zmogljivosti kot orodja za dostop do konkurenčno relevantnih velepodatkov, bilo potrebno oblikovati novo kategorijo pogojev za uporabo doktrine, ki bi objektivni test nadomestili z subjektivnim testom ali testom povprečnega podjetja, opustili zahtevo, da mora podjetje, ki nujno zmogljivost obvladuje, biti vsaj prisotno na spodnjem trgu, nazadnje pa opustili tudi uporabo pogoja novega proizvoda oz. tehničnega napredka. Brez navedenih modifikacij je aplikacija doktrine nujne zmogljivosti na velepodatke, ne glede na to, kateri pogoji se uporabijo, v praksi izjemno težavna. Doktorska disertacija v okviru naslednjega poglavja preuči prepreke, ki jih za položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti predstavlja pravna ureditev varstva osebnih podatkov. Poglavje zaključi, da bi morala delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, zadostiti zahtevam iz Splošne uredbe o varstvu podatkov – z drugimi besedami, da bi takšna delitev nabora velepodatkov, ki vsebuje osebne podatke, bila zakonita, bi morala zadostiti vsaj eni od pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kot jih opredeljuje Splošna uredba o varstvu podatkov. V tem oziru se kot možna temelja kažeta podlagi zakonitih interesov upravljalca ali tretje osebe ter izpolnitve zakonskih obveznosti. Doktorska disertacija razišče tudi možnosti za izogib določbam Splošne uredbe o varstvu podatkov preko učinkovite anonimizacije osebnih podatkov, ki jih nabor velepodatkov vsebuje. V tej zvezi zaključi, da zaradi naprednih re-identifikacijiskih metod učinkovita anonimizacija dejansko ni mogoče, če tudi pa bi bila, bi zaradi nje osebni podatki izgubili pretežni del ekonomske relevantnosti. Doktorska disertacija preuči še položaj velepodatkov kot nujne zmogljivosti z vidika ex-ante regulacije. Po teoretičnem uvodu in prikazu obstoječih instrumentov ex-ante regulacije dostopa do nekaterih ozkih kategorij podatkov, analizira različne možne pristope k ex-ante regulaciji dostopa do velepodatkov, namreč samoregulacijo, regulacijo s pogoji FRAND, ter simetrično in asimetrično oblastno regulacijo. Doktorska disertacija zaključi, da je glede na specifike trgov, ki jih poganjajo velepodatki, najustreznejši model regulacije dostopa do velepodatkov oblastna asimetrična regulacija. Na podlagi vedenja ustvarjenega v doktorski disertaciji, njeno zadnje poglavje odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze.
Keywords: doktrina nujne zmogljivosti, ex-ante regulacija, pravo varstva osebnih podatkov, ex-post regulacija, velepodatki
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 117
Full text (5,93 MB) |
3. The essential facilities doctrine, intellectual property rights, and access to big dataRok Dacar, 2023, original scientific article Abstract: This paper analyzes the criteria for applying the essential facilities doctrine to intellectual property rights and the possibility of applying it in cases where Big Data is the alleged essential facility. It aims to answer the research question: ‘‘What are the specifics of the intellectual property criteria in essential facilities cases and are these criteria applicable to Big Data?’’ It points to the semantic openness of the ‘‘new product’’ and ‘‘technical progress’’ conditions that have been developed for assessing whether an intellectual property right constitutes an essential facility. The paper argues that the intellectual property criteria are not applicable in all access to Big Data cases because Big Data is not necessarily protected by copyright. While a set of Big Data could be protected by copyright if certain conditions are met, even in such cases the lack of intrinsic value of Big Data significantly limits the applicability of the intellectual property criteria.
Keywords: essential facilities doctrine, intellectual property rights, big data, new product condition, technical progress condition
Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 224; Downloads: 27
Full text (318,47 KB)
This document has many files! More... |
4. Is the essential facilities doctrine fit for access to data cases? The data protection aspectRok Dacar, 2022, original scientific article Abstract: Personal data can be of great economic value for companies as it is an essential input for the offering of a wide array of services. One way for a company to obtain access to essential personal data controlled by another company is by demanding mandatory access on the grounds of the essential facilities doctrine. Such access, however, can violate the right to the protection of personal data of the data subjects if it is not based on one of the legitimate grounds for the processing of personal data set by the GDPR. Two of these grounds are especially likely to be applicable to the access to personal data mandated using the essential facilities doctrine: the interpretation of the Commission decision or the judgment of the Court of Justice ordering the granting of access as a legal obligation and the legitimate interest of the company requesting access, for such access. The anonymisation of personal data is not a viable option for the circumvention of the rules of the GDPR as anonymised personal data loses most of its economic relevance for companies.
Keywords: essential facilities doctrine, right to protection of personal data, grounds for processing personal data, anonymisation of personal data, General Data Protection Regulation
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 394; Downloads: 13
Full text (657,05 KB)
This document has many files! More... |
5. |
