SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
2.
ASTRONOMSKE VSEBINE PRI INTERESNI DEJAVNOSTI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Marina Ropoša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Interesne dejavnosti so oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki odkrivajo, oblikujejo in razvijajo interese učencev. Osnovne šole z letnim delovnim načrtom določijo več različnih interesnih dejavnosti z različnih področij in zagotavljajo vsakemu učencu, da se vključi v najmanj eno interesno dejavnost. Nekatere šole učencem ponujajo možnost obiskovanja interesne dejavnosti astronomija. Raziskovali smo, koliko osnovnih šol v Pomurski in Savinjski regiji izvaja interesno dejavnost astronomija v drugem triletju in na kakšen način mentorji le-to izvajajo, katere metode in oblike dela izbirajo, kakšne so materialne zmožnosti in predvsem, katere vsebine učencem predstavijo. Ugotovili smo, da zelo malo šol izvaja interesno dejavnost astronomija. Učitelji, ki to interesno dejavnost že izvajajo, si želijo več seminarjev in zaokrožen didaktični načrt ter predloge vsebin in aktivnosti za izvajanje interesne dejavnosti, ki bi po njihovem mnenju poskrbel, da bi se tudi druge šole v večji meri odločale za izvajanje te interesne dejavnosti. Na osnovi teh ugotovitev smo v diplomski nalogi urejeno in pregledno zbrali za izvajanje interesne dejavnosti astronomija relevantno literaturo ter na podlagi izkušenj učiteljev in lastnih idej izdelali didaktični načrt za izvajanje te interesne dejavnosti.
Keywords: interesna dejavnost, astronomija, vsebine iz astronomije, drugo triletje, didaktični načrt
Published: 13.07.2010; Views: 2693; Downloads: 221
.pdf Full text (607,28 KB)

3.
EKSPERIMENTALNA OBRAVNAVA PRETAKANJA TEKOČIN V 4. IN 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nina Zajec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V okviru projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc sta bili med drugimi razviti tudi dve učili, katerih namen je, da so učitelju razrednega pouka v pomoč pri obravnavi učnega sklopa Pretakanje snovi — tekočin. Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne razlike se pokažejo pri obravnavi iste teme na enak način, enkrat v 4., drugič v 5. razredu osnovne šole in pri kateri izbiri učne oblike (frontalna ali skupinsko delo) se obravnava učne teme, pretakanje tekočin z vključitvijo obeh učil v pouk, izkaže kot uspešnejša. Preizkus učil je bil izveden na dveh osnovnih šolah, in sicer v štirih 4. in štirih 5. razredih. Podatke smo zbrali s pregledom delovnih listov, mnenj učiteljev izvajalcev in hospitiranja avtorice gradiv. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med 4. in 5. razredom. Rezultati preizkusa so pokazali, da sta obe izvedeni učni obliki dela z vključitvijo obeh učil v pouk primerni v 5. razredu, medtem ko se je v 4. razredu kot primernejša — tudi po mnenju v preizkusu sodelujočih učiteljev — pokazala frontalna učna oblika dela. Upoštevaje višjo razvojno stopnjo otrok smo v 5. razredu glede na 4. razred ugotovili, da so učenci 5. razreda med obravnavo snovi osvojili več znanj in pojmov kot učenci 4. razreda glede na predznanje posamezne starostne skupine pred obravnavo. Med poukom sta se v obeh razredih spodbujali in razvijali sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja; s preizkusom pa se je potrdila višja sposobnost petošolcev v primerjavi s četrtošolci tako v ustnem kot v pisnem komuniciranju, kar pa je ena pomembnejših naravoslovnih kompetenc. Obravnava teme Pretakanje tekočin je ob uporabi obeh učil dvignila motivacijo za delo in sodelovanje pri pouku v obeh razredih neodvisno od izbire učne oblike, zato priporočamo ta način dela, saj prispeva k boljšemu odnosu do predmeta in do naravoslovnih vsebin.
Keywords: Ključne besede: pretakanje tekočin, učila, naravoslovne kompetence, frontalna oblika, skupinska oblika.
Published: 06.09.2010; Views: 3166; Downloads: 326
.pdf Full text (2,89 MB)

4.
KONSTRUKTIVISTIČNI PRISTOP PRI POUČEVANJU FIZIKALNIH VSEBIN - TLAK IN VZGON
Jasmina Kline, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poučevanje v šolah ne poteka več le na tradicionalni način, pri katerem učitelj snov razloži, pokaže demonstracijski eksperiment ter uro zaključi z utrjevanjem in z računskimi nalogami. V zadnjih dveh desetletjih so se pedagoške raziskave usmerile v preučevanje intenzivnejšega in aktivnejšega vključevanja učenca v delo. Alternativni način aktivnega poučevanja, ki so ga imenovali pristop vodenega odkrivanja, temelji na skrbno načrtovanem izboru eksperimentalnih in miselnih nalog ter diskusiji med učenci. Eden takšnih pristopov je konstruktivistični pristop poučevanja. Pri njem učitelj vodi učence, ti pa sami z eksperimentiranjem in diskusijo pridejo do novih spoznanj. V diplomskem delu se osredotočamo na poučevanje osnovnošolske učne teme Tlak in vzgon, ki jo učenci obravnavajo v osmem razredu devetletne osnovne šole. Med seboj bomo primerjali dva razreda: v prvem bodo učenci spoznavali snov s konstruktivističnim pristopom, v drugem pa s tradicionalnim pristopom z elementi konstruktivizma. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu predstavljamo razlike dveh načinov konstruktivističnega pristopa v učenju, poučevanju, izvajanju eksperimentov in zgradbi učnih ur. V empiričnem delu pa predstavljamo evalvacijo uspešnosti obeh načinov konstruktivističnih pristopov.
Keywords: tlak, vzgon, poučevanje, konstruktivistični pristop, tradicionalni pristop z elementi konstruktivizma
Published: 18.11.2010; Views: 2550; Downloads: 321
.pdf Full text (1,96 MB)

5.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZLIČNIH METOD OBRAVNAVE GIBANJ SONCA, ZEMLJE IN LUNE V VRTCU
Marjana Tevč, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V vzgojno-varstveni ustanovi Črna na Koroškem sem v starostnem obdobju otrok 3-4 ter 4-5 let opravila raziskavo primerjave uspešnosti različnih metod obravnave gibanj Sonca, Zemlje in Lune v vrtcu. Zanimale so me razlike v razumevanju in odnosu otrok do astronomske vsebine v izbranih didaktičnih metodah, ki vključujejo različne učne pripomočke ter kakšne so te razlike glede na starost. Osnovni namen raziskave je bil primerjati uspešnost izbranih didaktičnih metod, ki vključujejo različne učne pripomočke glede na tristopenjski nivo zahtevnosti razumevanja pri obeh starostnih obdobjih. Otrokom smo med in po obravnavi vsebine zastavljali vprašanja, s katerim smo preverili razumevanje vsebine v odvisnosti od metod dela in starosti otrok ter njihov odnos do obravnavne astronomskih tem v odvisnosti od metod dela. Zaradi same raziskave pa sem intervjuvala tri vzgojiteljice in tako prišla do informacij o izvajanju astronomskih vsebin. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je dosežen nivo razumevanja vsebine odvisen od starosti otrok ter uporabe učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Rezultati so pokazali, da so starejši otroci bolje odgovarjali na vprašanja najvišjega nivoja kot mlajši, ne glede na uporabo učnih pripomočkov pri izbranih metodah. Ugotovili smo tudi, da so starejši otroci dosegali boljše rezultate v razumevanju pri metodah razlage, razgovora in prikazovanja ob klasičnih učnih pripomočkih in pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji kot mlajši. Obstajajo pa zelo majhne razlike med različno starimi otroki v razumevanju pri uporabi metode razlage, razgovora in prikazovanja ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z modeli in ob ponazoritvi astronomskih objektov in njihovih gibanj z igro vlog. Pri obeh starostnih obdobjih otrok smo zasledili statistično pomembne razlike glede motivacije v odvisnosti od didaktičnih metod in učnih pripomočkov.
Keywords: Astronomija, gibanja Sonca, Zemlje in Lune, didaktične metode, učni pripomočki, nivo zahtevnosti razumevanja, interes.
Published: 17.03.2011; Views: 2590; Downloads: 167
.pdf Full text (36,55 MB)

6.
DETEKTOR GIBANJA PRI POSKUSIH IZ PREMEGA GIBANJA V OSNOVNI ŠOLI
Romana Slana, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo poučevanje premega gibanja v osnovni šoli. Poučevanje naj bo podprto z zanimivimi eksperimenti, ki jih opravimo tudi z detektorjem gibanja. V nalogi predstavimo detektor gibanja skupaj z nasveti za njegovo uporabo tako pri pouku za demonstracijsko učilo kot pri dodatnem pouku ali sobotni šoli za nadarjene učence za problemsko eksperimentiranje. Pri izvedenih eksperimentih lahko učenci z računalniško podporo narišejo grafe, ki prikazujejo odvisnost poti od časa ali odvisnost hitrosti telesa od časa, z njih preberejo podatke, jih razložijo in razumejo, katero vrsto gibanja predstavljajo. V diplomskem delu najprej opišemo premo gibanje. Posebej predstavimo premo enakomerno in premo enakomerno pospešeno gibanje. Pregledamo učni načrt za pouk fizike v osnovni šoli in podrobno predstavimo obravnavo učnih vsebin o gibanju, kar dopolnimo z opisom zanimivih poskusov, ki jih lahko učitelji izvedejo ob obravnavi učnih vsebin o gibanju. V eksperimentalnem delu predstavimo računalniško podprte eksperimente iz premega gibanja. Z detektorjem gibanja merimo spremembe lege telesa v realnem času. Za eksperimente uporabimo računalniški merilni komplet Vernier, ki ga sestavljajo detektor gibanja Go!Motion, vmesnik LabPro in program za obdelavo podatkov Logger Pro. Z izvedenimi eksperimenti tako pokažemo, da je detektor gibanja zanesljiva merilna naprava, saj se izmerjene vrednosti hitrosti in pospeška ujemajo s teoretično napovedanimi vrednostmi. Najprej obravnavamo premo enakomerno gibanje vozička na motorni pogon po vodoravni podlagi. Merimo lego v odvisnosti od časa pri dveh hitrostih vozička in pri dveh postavitvah detektorja gibanja: tako, da se mu voziček približuje in tako, da se mu oddaljuje. Predznak hitrosti povežemo s smerjo gibanja. Računalniško podprte meritve hitrosti primerjamo z ročnimi meritvami in ugotovimo, da se meritve v okviru napake ujemajo. Nato obravnavamo gibanje vozička po klancu. Ob primerni izbiri podlage ugotovimo, da je trenje zanemarljivo majhno, gibanje je enakomerno pospešeno, pospešek pa se veča z večanjem naklonskega kota klanca. Ko spreminjamo velikost sile upora, kar dosežemo s pritrditvijo različno velikih kartonov na voziček, saj s tem spreminjamo površino čelnega preseka telesa, na katerega deluje upor, pa pričakujemo, da gibanje ni več premo enakomerno pospešeno. Ker pa meritve izvajamo le v kratkem časovnem intervalu, je gibanje na videz še vedno enakomerno pospešeno, le pospešek se manjša z večanjem površine kartona.
Keywords: Premo enakomerno in enakomerno pospešeno gibanje, detektor gibanja, računalniško podprto eksperimentiranje, Vernierjev merilni komplet.
Published: 03.04.2012; Views: 2547; Downloads: 185
.pdf Full text (1,23 MB)

7.
MERJENJE TEMPERATURNEGA POLJA POVRŠINE IN TOPLOTNE PREHODNOSTI STEN Z INFRARDEČO KAMERO
Simona Benko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam brezkontaktno merjenje temperature z infrardečo (IR) kamero. Najprej predstavim osnove za razumevanje termografije, podrobneje razložim sevanje črnega telesa ter vpliv emisivnosti in temperature telesa na natančnost meritev z IR kamero. Podrobno obravnavam prehod toplote skozi steno, kjer se toplota prenaša s kombinacijo prevajanja toplote skozi steno in konvekcije zraka ob notranji in zunanji strani stene. Nato predstavim delovanje in uporabo infrardeče kamere ter opišem programsko opremo ThermaCAM Researcher Professional. Osrednji del diplomskega dela predstavljajo meritve temperaturnega polja steklene plošče z IR kamero in uporaba IR kamere za določitev toplotne prehodnosti sten v šolskem modelu izolacijske hiše. Pri meritvah z IR kamero moramo biti najbolj pozorni na vrednost emisivnosti površine, saj so napake pri meritvi temperature zaradi nepravilne izbire emisivnosti lahko zelo velike. Zato predstavim metode, s katerimi lahko določimo emisivnost, kadar je ne poznamo. Na primeru meritve temperaturnega polja steklene plošče prikažem, kako s pravilno nastavljenimi parametri, kot so emisivnost, reflektirana temperatura, oddaljenost, vlažnost in temperatura okolice, natančno izmerimo temperaturo na površini opazovanega telesa. Pri poskusu postavim stekleno ploščo pred žarnico, ki segreva steklo. Ugotovim, da je temperaturno polje stekla odvisno od oddaljenosti žarnice od stekla. Na šolskem modelu izolacijske hiše s kombinacijo uporabe IR kamere in točkovnih termometrov izmerim temperature na notranji in zunanji strani stene in v nekaj milimetrov debeli plasti zraka ob steni. Določim temperaturni profil med zrakom v notranjosti in zunaj hiše v smeri pravokotno na steno. Izračunam toplotni tok in toplotno prehodnost sten ter ugotovim, kateri material je najboljši izolator. Nato določim debelino plasti ob steni, v kateri poteka konvekcija zraka, ocenim toplotno prevodnost gibajočega se zraka in izračunam toplotno prestopnost zraka pri naravni konvekciji zunaj in znotraj hiše.
Keywords: termografija, IR kamera, točkovni termometer, prenos toplote, toplotna prehodnost sten, emisivnost, termogram, temperaturno polje, šolski model izolacijske hiše.
Published: 11.04.2012; Views: 3575; Downloads: 308
.pdf Full text (2,83 MB)

8.
Uspešnost tradicionalnih učnih metod pri vnašanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike
Robert Repnik, 2012, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen.
Keywords: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKT
Published: 19.09.2012; Views: 2144; Downloads: 212
.pdf Full text (15,34 MB)

9.
E-Learning in the modern curriculum development
Robert Repnik, Branko Kaučič, Marjan Krašna, 2012, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Keywords: curriculum, competences, e-learning, e-materials, e-books
Published: 07.06.2012; Views: 889; Downloads: 32
URL Link to full text

10.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica