Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem je kronična ledvična okvara zelo pogosto prisotna. V zaključnem delu smo preučili vrednosti serumskega kreatinina in ocenili ledvično funkcijo z oceno glomerulne filtracije po Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration enačbi pri bolnikih, ki se zdravijo v Ambulanti za srčno popuščanje. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kolikšna je pogostost in katere stopnje je kronična ledvična bolezen pri bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem, ter njihovo poznavanje nefarmakoloških ukrepov za izboljšanje zdravja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za obdelavo in analizo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS različica 20. Rezultati: V raziskavo smo vključili 85 bolnikov. Po pregledu vrednosti serumskega kreatinina smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov povišano vrednost serumskega kreatinina. Glede na oceno glomerulne filtracije je imelo kronično ledvično bolezen 37,6 % bolnikov. Pri več kot dveh tretjinah (72,9 %) bolnikov je bilo prepoznano slabše delovanje ledvic. Ugotovili smo, da večina 97,6 % bolnikov dobro pozna nefarmakološke ukrepe. Razprava in sklep: Z oceno glomerulne filtracije lahko natančneje določimo stopnjo kronične ledvične bolezni in tako prepoznamo slabše delovanje ledvic. Bolniki z dobrim poznavanjem in upoštevanjem nefarmakoloških ukrepov že sami pripomorejo k ugodnemu vplivu na potek zdravljenja in kakovost življenja. Pomembno vlogo pri poznavanju nefarmakoloških ukrepov ima tudi medicinska sestra, saj v ambulanti prevzema aktivno in samostojno vlogo pri izvajanju zdravstveno vzgojnega svetovanja.
Keywords: srčno popuščanje, ledvična bolezen, glomerulna filtracija, bolnik, nefarmakološki ukrepi, poznavanje nefarmakoloških ukrepov
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 539; Downloads: 50
Full text (712,23 KB)

Abstract: Teoretično izhodišče: Beseda stoma v latinskem jeziku pomeni usta ali odprtino. Črevesne izločevalne stome se delijo na stome tankega črevesa ali ileostome, pri katerih izločena vsebina še ni formirana in je tekoča, ter stome debelega črevesa, imenovane kolostome, pri katerih je izloček že bolj formiran. Glede na trajanje so lahko stome trajne ali začasne. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako črevesna stoma vpliva na kakovost življenja stomistov. Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe s stomo tankega ali debelega črevesa (n = 45). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistične metode dela. Rezultati: Rezultati analize so nam pokazali, da ima črevesna stoma velik vpliv na kakovost življenja stomista, na področju medsebojnih odnosov se to najbolj kaže pri spolnih odnosih in intimnosti. Na psihičnem področju je največ anketirancev imelo težave s sprejemanjem stome ter z občutki depresije, na fizičnem področju pa ima največ anketirancev težave s kožo v okolici stome. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo stomisti težavo s sprejemanjem spremenjene samopodobe, o čemer poročajo tudi drugi avtorji raziskav. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje raziskav glede kakovosti življenja stomistov na slovenskem področju. Smiselna bi bila tudi vključitev več stomistov v društva za pomoč osebam s stomo.
Keywords: prebavila, stomist, enterostomalna terapija
Published in DKUM: 24.12.2020; Views: 947; Downloads: 126
Full text (321,79 KB)

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Potrčevo pripovedništvo v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb je obravnavana pripovedna proza enega najvidnejših predstavnikov slovenskega socialnega realizma, ki je od dijaških let naprej in vse do konca svojega življenja verjel v socializem in komunizem, pripadal Komunistični partiji in kot pisatelj tudi po koncu socialnega realizma ostal zvest realističnim stilnim postopkom. Pripovedna proza Ivana Potrča je nastajala več kot pol stoletja, od leta 1933 do 1993. Glede na družbene in politične spremembe je Potrčeva proza razdeljena na štiri obdobja. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni pojmi, kot so ideologija, marksizem, komunizem, socializem, samoupravni socializem, razmerje med ideološkim in literarnim diskurzom, literatura kot interdiskurz in kulturni spomin. V poglavju Ivan Potrč v slovenski literarni zgodovini je predstavljeno mesto Ivana Potrča v slovenski literarni zgodovini v različnih obdobjih. Na podlagi pregleda literarnozgodovinskih del in kritiške recepcije Potrčevih literarnih besedil je bilo ugotovljeno, da je po zlomu socializma kot družbenega reda zanimanje za njegova dela zelo uplahnilo, prav tako se je delež njegovih literarnih del v učnih načrtih za osnovne in srednje šole znatno zmanjšal, ne najdemo pa ga na seznamih del za tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje, ni ga med predlaganimi literarnimi besedili za pisanje maturitetnih esejev. V nadaljevanju je analizirana izbrana Potrčeva pripovedna proza na idejno-tematski, jezikovnoslogovni, medbesedilni in primerjalni ravni v kontekstu ideoloških, družbenih in političnih sprememb. Bistveno spoznanje te analize je, da je delež ideološkega diskurza v posameznih obdobjih različen. V pripovedni prozi med 1933‒1940 gre za kritični prikaz ideologije kapitalizma in družbenih razmer v Kraljevini Jugoslaviji. Ideološki diskurz se pojavlja zgolj v drobcih, in sicer kot motiv upornega posameznika, ki z dvignjeno pestjo napoveduje nove, boljše čase tudi za revne viničarje, kmete, kočarje in delavce. Z vidika ideologije socializma in marksizma izstopajo »kitajske« novele. V pripovedni prozi med 1941–1952 je ideološki diskurz najmočneje zastopan. Posamezne pripovedi iz tega časa prehajajo v afirmativno, propagandno oziroma tendenčno literaturo. Fabula je podrejena idejnemu in ideološkemu sporočilu, ki se kaže med vojno v predanosti kolektivnemu uporu proti okupatorju, v medsebojni pomoči, tovarištvu, zaupanju in nezaupanju, dezerterstvu in izdajstvu, po vojni pa v triumfu zmage, partijskem prevzemu oblasti, temelječem na marksističnih in socialističnih temeljih, kolektivni obnovi porušene domovine, političnih reformah idr. Po letu 1953 se Potrč preusmeri v prikazovanje intimne, čutne erotike kmečkega človeka, obenem pa so za pripovedno prozo med 1953–1990 značilne tudi zgodovinske in družbeno-politične teme. Potrč je v tem času deloma tematiziral tudi anomalije samoupravnega socializma v smeri političnega fanatizma, nezaupanja, oportunizma, sebičnosti, koristoljubja in izrabe vladajoče ideologije. Najbolj se kritika socializma in njene anomalije vidijo v Potrčevem zadnjem romanu Tesnoba (1991), v katerem se skozi tematizacijo razmer v podjetju Proteus razbira ekonomsko in politično prestrukturiranje Jugoslavije in propad socializma. V disertaciji je ugotovljeno, da je ideologija socializma in komunizma v Potrčevi pripovedni prozi med 1933–1993 prepoznavna, ni pa – razen v posameznih primerih – razbila umetniške vrednosti njegove literature. Potrč je bil po svojem prepričanju komunist, a tudi izjemen humanist. Za najvišjo vrednoto ni razglasil ideologije, ampak človeka, ki ga je prikazoval brez olepševanja ali »lakiranja« v težkih časih Kraljevine Jugoslavije, med drugo svetovno vojno in v povojnem vrvežu sprememb z vsemi pozitivnimi in negativnimi značilnostmi.
Keywords: Ivan Potrč, slovenska književnost, vzhodnoštajerski prostor, pripovedna proza, socialni realizem, socialistični realizem, ideologija, ideološki diskurz, kulturni spomin.
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1354; Downloads: 186
Full text (3,05 MB)

Abstract: Izhodišča, namen: Predstavljena organizacija se ukvarja s pridobivanjem krvne plazme v nemško govorečem okolju. Ker v njej narašča tudi število slovensko govorečih darovalcev, se temu sproti prilagaja. Problem nastane, ko je slovensko govoreči darovalec sprejet s strani nemško govorečega izvajalca in je zaradi ovir v komunikaciji poslan nazaj v čakalnico ter mora počakati na prostega slovensko govorečega izvajalca. Namen je bil organizaciji prikazati odstopanja pri procesu sprejema slovensko govorečega darovalca ter podati predlog prenove z poenostavitvijo procesa z uvedbo nove informacijske tehnologije. Raziskovalne metode: Odločili smo se za analitično metodo raziskovanja na podlagi procesne in časovne analize. Z uporabo programskega orodja ARIS smo predstavili obstoječe strukture in procese v organizaciji, posnetek obstoječega stanja, kritično analizo ter podali predlog prenove procesa sprejema. Rezultati: S procesno analizo smo dokazali, da bi z uvedbo novega IT progama »SPREJEM« bila odpravljena komunikacijska ovira med nemško govorečim izvajalcem in slovensko govorečim darovalcem in bi s tem odpravili povratno zanko vračanja slovenskega darovalca nazaj v čakalnico. S časovno analizo smo dokazali, da bi se sprejem slovensko govorečega darovalca z uvedbo novega IT programa »SPREJEM« skrajšal. Diskusija in zaključek: Uspeli smo potrditi prednosti uvedbe nove informacijske tehnologije, kar bi bila za organizacijo dolgoročna pridobitev. Zaradi preprostosti in enostavnosti rešitve, smo proces prenove predstavili izbrani organizaciji z namenom njegove implementacije v vsakodnevno prakso.
Keywords: procesni management, darovalec, plazma, plazmafereza, slovenski jezik
Published in DKUM: 19.03.2019; Views: 860; Downloads: 11
Full text (3,47 MB)

Abstract: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost. Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Keywords: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 994; Downloads: 236
Full text (1,29 MB)