| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Priprava tankoslojnih plasti na osnovi tio 2 v namene protikorozijske zaščite
Alain Kerhe, 2021, master's thesis

Abstract: Nezaščitene železne in jeklene površine so dovzetne za zračno vlago in kisik. Na njih se zaradi termodinamske nestabilnosti tvori šibka pasivna plast oksida, ki se lušči in poškoduje kovinske konstrukcijske materiale. V magistrskem delu smo nerjavno jeklo AISI 304 prevlekli s postopkom sol-gel ter izdelano protikorozijsko zaščito na osnovi TiO2, ki naj bi preprečevala tvorbo korozijskih produktov in inhibirala proces korozije. Nanesli smo po več plasti tankoslojne zaščite, med nanašanjem posameznih plasti pa smo jih za stabilizacijo sušili v sušilniku ali avtoklavu: tri plasti pri 500 °C, pet plasti pri 200 °C in 500 °C ter deset plasti pri 200 °C. Plasti smo toplotno obdelali, da bi iz njih odstranili organske komponente, ostali so samo kompleksni oksidi Ti4+. To je vodilo do večje homogenosti in adhezivnosti, manjše poroznosti in boljšega prekrivanja med plastmi. Preizkušali smo različne sestave plasti ter določali njeno stabilnost, obstojnost, medplastno prekrivanje in inhibicijsko zaščito prevlek v agresivnih medijih, predvsem v HCl pri različnih koncentracijah: 2-%, 8,5-% in 17-%. Za analizo plasti smo uporabljali elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) in potenciodinamsko polarizacijsko spektroskopijo (PP). Eksperimentalne točke, pridobljene z metodo EIS, smo predstavili z Nyquistovimi in Bodejevimi diagrami, hkrati pa si z interpretacijo konstruiranih karakterističnih nadomestnih vezij pridobili vpogled v impedančne parametre ter na njihovi podlagi ugotovili pozitivne zaviralne (inhibicijske) lastnosti proti korozijskim procesom pri več nanosih plasti. Najboljšo protikorozijsko zaščito je kovini dajalo pet plasti, sušenih na 200 °C, najslabšo protikorozijsko zaščito pa je imel premazni sistem z vsebnostjo naravnega voska P123 in s tremi plastmi, sušenimi na 500 °C.
Keywords: protikorozijska zaščita, nerjavno jeklo, postopek sol-gel, inhibicijska hitrost, elektrokemijska impedančna spektroskopija, potenciodinamska polarizacijska spektroskopija
Published: 19.03.2021; Views: 86; Downloads: 10
.pdf Full text (6,08 MB)

2.
Uporaba inverzne geometrijske konfiguracije za razvoj senzorskih in elektrokromnih trakov
Martin Rozman, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Optoelektronika je del naravoslovnih ved, ki se ukvarja s pretvorbo svetlobnega odziva v električni signal ali obratno. Primera takšnih sistemov sta elektronski papir (električni signal se pretvori v svetlobni) in sončne celice (svetlobni signal se pretvori v električni). Pri elektronskem papirju govorimo o pojavu elektrokromizma, medtem ko pri sončnih celicah govorimo o fotoefektu. Oba sistema sta po principu izgradnje precej podobna, saj po navadi uporabljata vsaj eno optično transparentno elektrodo (OTE), protielektrodo ter elektrolit, ki interagira z aktivno komponento, nanešeno na OTE. Optično transparentne elektrode tako predstavljajo ozko grlo razvoja novih aplikacij, saj imajo omejeno specifično električno prevodnost, prav tako pa je izdelava teh elektrod dražja in zahtevnejša od navadnih kovinskih elektrod. Glavno omejitev optoelektronskih naprav je doslej predstavljal izbor materialov za OTE, saj so ti omejeni na steklene ali plastične nosilce z naprašeno kovino ali kovinskim oksidom ter na prevodne prosojne polimere. Za razliko od prosojnih nosilcev s prevodno snovjo in prevodnih polimerov je tehnologija izdelave kovinskih folij precej starejša. Le-te niso prosojne, zaradi česar v industriji izdelave zaslonov niso zaželene, vendar jih odlikujejo odlične mehanske in kemijske lastnosti ter izjemna temperaturna vzdržljivost. Kovinske folije imajo tudi v praktično vseh primerih višjo specifično prevodnost od OTE, zaradi česar bolje prevajajo električni tok. Iz znanstvene literature je razvidno, da vse praktične elektrokromne naprave in fotosenzorji potrebujejo vsaj eno optično prosojno elektrodo. Namen doktorske disertacije je omogočiti nove načine izgradnje optoelektronskih naprav, ki bodo uporabljali novo geometrijsko konfiguracijo. Le-ta bo uporabna tako za sestavo elektrokromnih naprav, kot tudi fotosenzorjev. Ker je praktično nemogoče narediti elektrokromno napravo ali fotosenzor v konfiguraciji, kjer sta neprosojni elektrodi ena na drugi z vmesno plastjo elektrolita, je treba uvesti nekaj rešitev, da lahko naredimo polprosojne optične elektrode ali pa moramo napravo sestaviti na takšen način, da neprepustnost kovinskih elektrod za svetlobo ne bo predstavljala problema. Na osnovi geometrijskih modifikacij je mogoče omenjene elektrokemijske sisteme prilagoditi tako, da za svoje delovanje ne potrebujejo OTE. Na tak način je mogoče sestaviti elektronski papir ali sončne celice v obliki traku, upogljivih plošč ali tankih vrvi. Težava, ki nastopa hkrati z geometrijo sistema, pa je optimizacija elektrokemijskega sistema. Ta zahteva ustrezno kombinacijo kovinskih elektrod, elektrolita in elektrokromne ali fotovoltaične reakcije ter optimizacijo časovnega odziva, ki je v večini primerov odvisen od difuzije ionov v sistemu. V doktorski disertaciji je tako prikazanih nekaj primerov, ki se ukvarjajo z razvojem optoelektronskih naprav v novi geometrijski konfiguraciji »inverznega sendviča«, del disertacije pa se ukvarja s primernimi mehanizmi, ki lahko delujejo v tej inovativni konfiguraciji. Z novimi geometrijskimi pristopi bi bilo mogoče v prihodnosti izdelati nove robustne elektrokemijsko aktivne tkanine in trakove tako za namen spreminjanja barve (elektrokromizem) kot za potrebe pridobivanja cenejše električne energije ali za detekcijo svetlobnega odziva (fotovoltaika).
Keywords: geometrijska konfiguracija, inverzni sendvič, elektrokromizem, fotovoltaika, nerjavno jeklo, difuzija
Published: 25.11.2020; Views: 188; Downloads: 46
.pdf Full text (49,32 MB)

3.
Pametne prevleke za zaščito konstrukcijskih materialov
Anja Copot, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Korozija povzroča degradacijo kovinskih materialov, ki so v stiku s tekočino ali plinom. Sam proces se pospeši z izpostavitvijo visokim temperaturam, kislinam in solem. Posledično se spremenijo lastnosti materiala in nastaja škoda pri samem tehnološkem procesu. Da bi korozijo upočasnili, uporabljamo različna inhibitorna sredstva, ki so lahko organske ali anorganske narave. Diplomsko delo prikazuje študijo pametnih prevlek kot zaščito pred korozijskimi procesi na kovinski površini. Prevleka vsebuje inkapsuliran inhibitor, ki se sprosti, ko se nahaja v agresivnem okolju. Njegovo delovanje lahko zapolni poškodbe na prevleki, ki nastanejo ob fizični poškodbi, ob spremembi pH na medfazni površini med prevleko in korozivnim medijem ter podobnim. Ovojnica kapsule se ob tem predre, sprošča se inhibitor, ki se običajno adsorbira na površino in na tak način nudi dodatno zaščito pred korozijo. Uporabili smo vzorce iz aluminijeve zlitine tipa EN AW 6451 in jih predhodno obdelali tako, da je bila oprijemljivost prevleke iz epoksidne smole z inkapsuliranimi delci inhibitorja čim večja. Zaščitni sloj smo nanesli z metodo 'spin coatinga', ki ustvari enakomerno tanek sloj zaščitne prevleke na površini preiskovanega vzorca. Testirane prevleke so vsebovale tri različne koncentracije inkapsuliranih delcev inhibitorja. Največjo inhibicijsko učinkovitost je imela 'pametna prevleka' z najvišjim utežnim odstotkom inkapsuliranih delcev, ki so vsebovali kationski surfaktant. Za korozivni medij smo uporabili vodno raztopino natrijevega klorida z dvema različnima koncentracijama (3,5 % in 0,1 mol/L). Meritve smo izvedli na vzorcih po 30-minutni stabilizaciji v raztopini na mirovnem potencialu in po 48 urni predhodni izpostavitvi korozivnemu okolju. V posameznih primerih smo dosegli tudi najvišjo možno vrednost inhibicijske učinkovitosti in sicer  = 99 % - 100 % .
Keywords: korozija, protikorozijska zaščita, pametne prevleke, inhibicijska učinkovitost, inkapsuliran inhibitor
Published: 08.10.2020; Views: 115; Downloads: 32
.pdf Full text (1,69 MB)

4.
Kofein kot inhibitor korozijskih procesov v agresivnem mediju
Klara Laura Konda, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen kofein kot zeleni inhibitor korozije. Zeleni inhibitorji korozije ali t. i. okolju prijazni inhibitorji korozije so netoksične spojine, ki imajo sposobnost upočasnjevati degradacijo kovin v procesu korozije. Vpliv kofeina na inhibicijo korozije smo preučevali na vzorcih nerjavnega avstenitnega jekla z oznako AISI 304/W.Nr.1.4301, ki so bili izpostavljeni korozijskemu okolju raztopin HCl in H2SO4 različnih koncentracij za različna časovna obdobja (štiri, osem in 24 ur). Pri eksperimentalnem delu smo na vzorcih nerjavnega avstenitnega jekla uporabili naslednje metode: brušenje z vodo brusnim papirjem različnih granulacij, ultrazvočno čiščenje, metodo gravimetrije, mikroskopiranje in analizo z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR). Ugotovljeno je bilo, da 8,5 % raztopina HCl predstavlja ustrezen, še dovolj agresiven medij. V slednjem smo analizirali inhibicijsko učinkovitost kofeina ƞ (%) ob dodatku 1 %, 2 %, 5 % in 10 % masnega deleža kofeina (wk). Izračunali smo korozijsko hitrost r (mm/leto) brez dodanega inhibitorja in z dodanim inhibitorjem. V 8,5 % raztopini HCl smo dosegli najnižjo inhibicijsko učinkovitost kofeina 36,3 % z 1 % dodanega kofeina v času štirih ur in najvišjo inhibicijsko učinkovitost kofeina 69,2 %, z 10 % dodanega kofeina v času osmih ur. Korozijska hitrost v 8,5 % raztopini HCl v primeru dodanega inhibitorja je najvišja pri 1 % dodanega kofeina in znaša 0,80 mm/leto ter najnižja pri 10 % dodanega kofeina in znaša 0,42 mm/leto. Obe hitrosti sta pridobljeni v času osmih ur. Osem ur tako predstavlja prelomen čas, medtem ko 5 % dodanega kofeina predstavlja mejno koncentracijo dodanega inhibitorja.
Keywords: kofein, inhibitor, korozija, agresivni medij, nerjavno jeklo
Published: 08.10.2020; Views: 99; Downloads: 23
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
Inhibicijska učinkovitost propolisa v namen zaščite konstrukcijskih materialov
Simona Sedonja, 2020, undergraduate thesis

Abstract: S klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo smo proučevali inhibitorni vpliv treh naravnih produktov, dostopnih v široki potrošnji, na bakru v kislem mediju. Izbrali smo t. i. »čebelje produkte« v treh različicah in sicer: propolis, matični mleček in apisirup. V primeru propolisa smo baker predhodno zaščitili s plastjo, ki je nastala po potopitvi vzorca v etanolno raztopino stearinske kisline ob dodatku različnih koncentracij propolisa (c = 0,5-%, 1,0-%, 2,0-% ter 4,0-%). S tem smo dosegli hidrofoben karakter modificirane površine bakra, kar se je pokazalo kot rezultat z najvišjo vrednostjo inhibicijske učinkovitosti η = 93-99 %. Hidrofobna površina namreč otežuje neposreden kontakt z vodnimi raztopinami, kar simulirana raztopina kislega dežja nedvomno tudi je. Matični mleček in apisirup pa sta bila v procesu eksperimenta neposredno dodana v korozivni medij. Dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti je bila v tem primeru nekoliko nižja η = 80-97 %, kar pripisujemo tekmovalnemu odnosu med procesom adsorpcije in desorpcije inhibitorja na površino bakra. Desorpcija je nedvomno povzročena s korozijskimi reakcijami oz. je odvisna od hitrosti le-teh. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zatrdimo, da so vsi trije inhibitorji za izbran korozijski sistem dosegli visoko stopnjo inhibicije, kar jih uvršča med potencialne inhibitorje korozijskih procesov.
Keywords: korozija, inhibitor, propolis, potenciodinamska metoda, inhibicijska učinkovitost
Published: 08.10.2020; Views: 114; Downloads: 23
.pdf Full text (2,67 MB)

6.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Gregor Žerjav, 2009, undergraduate thesis

Abstract: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Keywords: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Published: 09.05.2020; Views: 542; Downloads: 35
.pdf Full text (7,97 MB)

7.
Inhibicijska učinkovitost mešanice škroba in površinsko aktivnih snovi v kislem mediju
Špela Slapničar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Korozija je proces, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, zato so se začeli uporabljati različni premazi, ki lahko material zaščitijo delno ali v celoti. Poleg tega imajo nekateri, običajno najučinkovitejši inhibitorji korozije lastnost negativnega vpliva na okolje, zato zadnja leta potekajo raziskave o okolju prijaznih inhibitorjih. V diplomski nalogi je predstavljen naravni inhibitor korozije, škrob, v mešanici z in brez dodatka površinsko aktivnih snovi. S pomočjo eksperimentalnega dela na vzorcih jekla smo ugotovili, da škrob uspešno deluje kot inhibitor v kislem mediju. Za slednjega se ne sme uporabiti močnih kislin, saj tam škrob zaradi zoglenelosti izgubi inhibicijske lastnosti. Glede na izbran sistem in dobljene rezultate lahko sklepamo, da je primeren kisli medij, šibka raztopina klorovodikove kisline, v našem primeru s koncentracijo 5,0 % (wt.). Pri dodatku 2,0 % škroba v HCl je bila najvišje dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti IE, okoli 50 %. Z zniževanjem koncentracije škroba se je posledično zniževala tudi vrednost IE. Ob sočasnem dodatku škroba in površinsko aktivne snovi CTAB (Cetilamonijev bromid) v izbran korozivni medij, se IE v krajšem časovnem intervalu izpostavitve kovinskega vzorca ni veliko razlikovala od primerov, ko smo dodali le škrob. Pri izpostavitvi vzorca tej mešanici v daljšem časovnem intervalu se je vrednost IE zvišala ter posledično tudi upočasnila hitrost korozijskih procesov. Dodatek kalijevega jodida (KI), škroba in CTAB v 5,0 % vodno raztopino HCl je vrednost IE približala 90 % v vseh izbranih časovnih intervalih. Morfologijo površin testiranih vzorcev smo pregledali še z navadnim svetlobnim mikroskopom ter infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR) za potrditev nastale zaščitne plasti na osnovi adsorpcije. Vse ugotovitve potrjujejo, da mešanica škroba, CTAB in kalijevega jodida sinergistično deluje kot dober inhibitor korozijskih procesov v izbranem sistemu. V prihodnosti bi veljalo preskusiti omenjeno mešanico za korozijsko zaščito jekla v večjem obsegu (daljši čas izpostavitve, različne vrste jekel) ali še na drugih kovinskih materialih.
Keywords: škrob, korozija, površinsko aktivne snovi, klorovodikova kislina
Published: 10.10.2019; Views: 375; Downloads: 99
.pdf Full text (2,60 MB)

8.
Inhibicijske lastnosti medu na jeklu v agresivnem mediju
Rok Špendl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri je bil z gravimetrično metodo proučevan vpliv različnih vrst zelenega inhibitorja (kostanjev, cvetlični in akacijev med) na hitrost korozijskih procesov. Poskus je bil izveden na jeklu 1.4301, ki sodi med najpogosteje uporabljena nerjavna jekla, v 17,0 % klorovodikovi kislini (HCl). Raziskava obsega inhibicijski vpliv prej omenjenih vrst medu različnih koncentracij (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0 %) ter odvisnost korozijskih procesov od dolžine časovnega intervala izpostavitve. Način priprave je bil za vse vzorce enak. Po opravljenih meritvah je sledila analiza rezultatov. Ta je vključevala izračune na osnovi empirično določenih gravimetričnih podatkov (spremembe mas vzorcev) ter računsko določene vrednosti inhibicijske učinkovitosti in korozijske hitrosti. Opravili smo tudi mikroskopsko analizo površine vzorcev ter izvedli meritve z uporabo spektroskopske metode – infrardeča spektroskopija (FTIR). Na podlagi eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da med deluje kot učinkovit zelen inhibitor pri izpostavitvi jekla korozivnemu mediju (17,0 % HCl). Pri različnih vrstah medu je trend učinkovitosti podoben. Že v 0,5 % raztopini medu je bila stopnja inhibicije več kot 50 %, v 2,0 % raztopini medu pa se je vrednost tipično povečala nad 85 %. Pri večini meritev je bila najvišja vrednost inhibicijske učinkovitosti pri določeni koncentraciji medu dosežena pri 8 urni izpostavitvi.
Keywords: med, jeklo, korozija, inhibicija, gravimetrija
Published: 17.09.2019; Views: 378; Downloads: 80
.pdf Full text (2,23 MB)

9.
Pojavi na površinah
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, other educational material

Keywords: kemija, pojavi na površinah, elektrodne reakcije, zaščitne prevleke
Published: 20.06.2019; Views: 525; Downloads: 29
.pdf Full text (4,38 MB)

10.
Laboratory manual for thermodynamics
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, other educational material

Published: 13.05.2019; Views: 456; Downloads: 26
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica