1. Rekonstrukcija naprave za lebdeči sloj z namenom separacije mlevine hitrih antigenskih testov : magistrsko deloMiha Jordan, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obsega študij ter rekonstrukcijo naprave za lebdeči sloj z namenom ločevanja mlevine hitrih antigenskih testov. Z namenom karakterizacije mlevine so bile izvedene sledeče tehnike: sejalna analiza, rentgenska fluorescenčna spektrometrija, vrstična elektronska mikroskopija, energijsko disperzijska spektroskopija rentgenskih žarkov ter presevna elektronska mikroskopija. Zaključno delo zajema eksperimentalno testiranje poenostavljenega procesa separacije z zeolitnimi kroglicami in papirnatimi lističi, podkrepljeno z numeričnim modelom. Tokovne razmere obravnavanega problema so bile simulirane s pomočjo računalniške dinamike tekočin (RDT), obnašanje ter interakcije delcev pa z metodo diskretnih elementov (DEM). Ugotovljeno je bilo, da je proces ločevanja zeolitnih kroglic in papirnatih lističev učinkovit. Rezultati simulacije so pokazali ustrezno obnašanje delcev tekom procesa. Odstopanja rezultatov so razložena, predstavljene pa so tudi pomanjkljivosti ter možne izboljšave. Za opredelitev ustreznosti procesa ob uporabi dejanske mlevine hitrih antigenskih testov bi bilo potrebno nadaljnje raziskovalno delo.
Keywords: hitri antigenski testi, nanomateriali, krožno gospodarstvo, lebdeči sloj, računalniška dinamika tekočin, metoda diskretnih elementov
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 212; Downloads: 53
 Full text (3,56 MB) |
2. Comparative study of the microstructure and properties of cast-fabricated and 3D-printed laser-sintered Co–Cr alloys for removable partial denture frameworksDejan Stamenković, Miljana Popović, Rebeka Rudolf, Milorad Zrilić, Karlo Raić, Kosovka Obradović-Đuričić, Dragoslav Stamenković, 2023, original scientific article Abstract: Since additive technologies in dentistry are gradually replacing metal casting technology, it is necessary to evaluate new dental constructions intended for the development of removable partial denture frameworks. The aim of this research was to evaluate the microstructure and mechanical properties of 3D-printed, laser-melted and -sintered Co–Cr alloys, and perform a comparative study with Co–Cr castings for the same dental purposes. The experiments were divided into two groups. The first group consisted of samples produced by conventional casting of the Co–Cr alloy. The second group consisted of 3D-printed, laser-melted and -sintered specimens produced from a Co–Cr alloy powder divided into three subgroups, depending on the technological parameters chosen for manufacturing (angle, location and heat treatment). Examination of the microstructure was carried out by classical metallographic sample preparation, using optical microscopy and scanning electron microscopy with energy dispersive X-ray spectroscopy (EDX) analysis. A structural phase analysis was also performed by XRD. The mechanical properties were determined using a standard tensile test. The microstructure observation showed a dendritic character in the case of castings, while in the case of 3D-printed, laser-melted and -sintered Co–Cr alloys, the microstructure was typical for additive technologies. The XRD phase analysis confirmed the presence of Co–Cr phases (ε and γ). The results of the tensile test showed remarkably higher yield and tensile strength values and slightly lower elongation of the 3D-printed, laser-melted and -sintered samples than those produced by conventional casting.
Keywords: Co–Cr dental alloys, 3D printing, laser melting and sintering, casting, microstructure, mechanical properties, characterization
Published in DKUM: 21.04.2023; Views: 253; Downloads: 19
Full text (16,55 MB) |
3. Physicochemical properties of gold nanoparticles for skin care creamsPeter Majerič, Zorana Jović, Tilen Švarc, Žiga Jelen, Andrej Horvat, Djuro Koruga, Rebeka Rudolf, 2023, original scientific article Abstract: Gold nanoparticles (AuNPs) have now been used in skin care creams for several years, with marketed anti-aging, moisturizing, and regenerative properties. Information on the harmful effects of these nanoparticles is lacking, a concern for the use of AuNPs as cosmetic ingredients. Testing AuNPs without the medium of a cosmetic product is a typical method for obtaining this information, which is mainly dependent on their size, shape, surface charge, and dose. As these properties depend on the surrounding medium, nanoparticles should be characterized in a skin cream without extraction from the cream’s complex medium as it may alter their physicochemical properties. The current study compares the sizes, morphology, and surface changes of produced dried AuNPs with a polyvinylpyrrolidone (PVP) stabilizer and AuNPs embedded in a cosmetic cream using a variety of characterization techniques (TEM, SEM, DLS, zeta potential, BET, UV–vis). The results show no observable differences in their shapes and sizes (spherical and irregular, average size of 28 nm) while their surface charges changed in the cream, indicating no major modification of their primary sizes, morphology, and the corresponding functional properties. They were present as individually dispersed nanoparticles and as groups or clusters of physically separated primary nanoparticles in both dry form and cream medium, showing suitable stability. Examination of AuNPs in a cosmetic cream is challenging due to the required conditions of various characterization techniques but necessary for obtaining a clear understanding of the AuNPs’ properties in cosmetic products as the surrounding medium is a critical factor for determining their beneficial or harmful effects in cosmetic products.
Keywords: gold nanoparticles, ultrasonic spray pyrolysis, freeze drying, characterization, creams
Published in DKUM: 19.04.2023; Views: 353; Downloads: 33
Full text (5,34 MB)
This document has many files! More... |
4. Proces sinteze nanokompozita Ni/Y2O3 z ultrazvočno razpršilno pirolizo in liofilizacijo : magistrsko deloTilen Švarc, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obsega proces sinteze nanokompozita Ni/Y2O3 z ultrazvočno razpršilno pirolizo in liofilizacijo, študijo vpliva tehnoloških parametrov na sestavo delcev nanokompozita Ni/Y2O3 in vpliva stabilizatorja na potek sušenja. Za karakterizacijo nanokompozita so bile uporabljene naslednje tehnike: analiza z induktivno sklopljeno plazmo z masnim spektrometrom, vrstična elektronska mikroskopija, energijsko disperzijska spektroskopija, presevna elektronska mikroskopija, CIELAB meritve barve in optična mikroskopija. Suspenzija nanokompozita je bila analizirana s pomočjo dinamičnega sipanja svetlobe. Raziskan je bil vpliv koncentracije vhodnih surovin itrijeva in nikljeva nitrata pri nespremenjenih procesnih pogojih na kemijsko sestavo in velikost delcev nanokompozita Ni/Y2O3. Ugotovljeno je bilo, da povečana koncentracija stabilizatorja v procesu ultrazvočne razpršilne pirolize vpliva na bolj homogeno porazdelitev delcev nanokompozita Ni/Y2O3 v končnem osušenem materialu. Povečanje koncentracije stabilizatorja vpliva na daljši čas sušenja v procesu liofilizacije, saj so eksperimenti potrdili, da se suspenzija delcev nanokompozita Ni/Y2O3 z nižjo koncentracijo stabilizatorja posuši bistveno hitreje.
Keywords: ultrazvočna razpršilna piroliza, liofilizacija, nanokompozit, karakterizacija
Published in DKUM: 07.09.2022; Views: 404; Downloads: 101
Full text (4,98 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Optimizacija dovoda za vstop reakcijskega plina v USP napravo : diplomsko deloDomen Kandare, 2021, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo simulirali geometrijo dovoda na obstoječi napravi, kjer vstopa reakcijski plin (vodik) v reakcijsko cev naprave za ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP) s pomočjo uporabe numeričnih metod. Pri tem vstopu vodika pride do mešanja z nosilnim plinom (dušik). USP naprava je sestavljena iz evaporacijske ter dveh reakcijskih con enakih dolžin, v katero vstopa aerosol s perkurzorsko spojino.
V začetnem delu smo izvedli eksperiment na USP napravi tako, da smo za vstopne parametre izbrali tiste, ki so bili teoretično najustreznejši: konstantni pretok vodika 5 L/min in tri različne pretoka dušika (5 L/min, 10 L/min in 15 L/min).
V nadaljevanju smo izvedli validacijo z numerično simulacijo z uporabo programa ANSYS CFX. Geometrije modelov so bile izvedene z uporabo programa Solidworks.
Vstopna geometrija dovoda vodika je vključevala študijo lege in radija vstopa dovoda glede na reakcijsko cev, kakor tudi študijo kota in premer dovoda. Pri simulaciji smo izbrali značilne pretoke obeh plinov v območju od 5 L/min do 15 L/min. Rezultati so pokazali, da je bila najboljša geometrija z dovodom reakcijskega plina od spodaj.
V nadaljevanju smo v simulacijo osnovne geometrije z izbranimi pretoki plinov vključili še temperaturo tako, da smo v coni evaporacije upoštevali 150 °C, v ostalih dveh conah pa 400 °C.
Rezultati študije so pokazali, da nam numerične simulacije predstavljajo ustrezno orodje za študij toka reakcijskega plina v UPS napravi, saj so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati eksperimentalnih testiranj. Tako lahko numerične simulacije uporabimo za ustrezno ovrednotenje optimalne geometrije dovoda za vstop reakcijskega plina.
Keywords: USP naprava, vodik, dušik, mešanje plinov, računalniška dinamika tekočin, simuliranje tokov tekočin, AnsysCFX
Published in DKUM: 24.09.2021; Views: 656; Downloads: 53
Full text (1,84 MB) |
10. |
