1. Pravica do minimalne plače : magistrsko deloPrimož Seršen, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podrobneje proučuje institut minimalne plače v Republiki Sloveniji in njegov vpliv ter pomen v luči mednarodnih in nacionalnih pravnih virov. Na tej podlagi je podrobneje analizirana pravica do minimalne plače s poudarkom na ugotavljanju skladnosti slovenske ure-ditve s standardi, ki jih določajo mednarodni dokumenti in pravo EU ter pravnih vprašanjih, povezanih z njeno določitvijo ter njenim uveljavljanjem.
Ustrezna minimalna plača je ključnega pomena za vzpostavitev ustreznih delovnih in življenj-skih pogojev ter doseganja skupne blaginje, kar na mednarodno pravni ravni izpostavljajo predvsem konvencije, sprejete v okviru Mednarodne organizacije dela (MOD). Z vidika mini-malne plače sta pomembni predvsem Konvencija MOD št. 131 in njena predhodnica Konven-cija MOD št. 26, ki je kot »mati« instituta minimalne plače postavila temelje in podlago siste-ma določanja minimalne plače. Slednje, tako kot nedavno sprejeta Direktiva, ne določajo viši-ne (ustreznih) zneskov minimalnih plač, temveč zgolj kriterije za njeno določitev.
V sklopu splošno sprejetih načel mednarodnega prava je minimalna plača vezana na tako ime-novani »prag dostojnosti« (decency threshold). V zvezi s slednjim je ključnega pomena Evrop-ska socialna listina-spremenjena (4. člen MESL). Slednja je poleg Evropskega stebra Socialnih pravic (alineja (b) 6. člena), ena izmed redkih, ki izpostavlja pomen tovrstnega mednarodnega standarda, ki neposredno naslavlja vprašanje pravičnega minimalnega plačila.
Na nacionalnem nivoju je minimalna plača urejena z Zakonom o minimalni plači (ZMinP), ki je v okviru svoje geneze bil večkrat (ne)uspešno spremenjen. V okviru nazadnje sprejete novele ZMinP-B (nedaven predlog novele ZMinP-C ni bil sprejet), so bile med drugim spremenjene določbe, ki se navezujejo na ne-vštevanje dodatkov v znesek minimalne plače. V skladu s slo-vensko zakonodajo se znesek minimalne plače vsako leto uskladi najmanj z rastjo cen življenj-skih potrebščin.
Z vidika kolektivnih pogodb magistrsko delo obravnava tudi vprašanje strukture plač in raz-merja med višino minimalne plače ter višino najnižje-osnovne plače, kot jo določajo posamezne panožne kolektivne pogodbe. V tej zvezi se postavlja ključno vprašanje višine zneska najnižje osnovne plače posameznega tarifnega razreda iz različnih kolektivnih pogodb napram trenutno določenem znesku minimalne plače v Republiki Sloveniji in uravnilovke, do katere prihaja za-radi tega.
Z vidika prava EU pravico do minimalne plače uokvirja nedavno sprejeta Direktiva Evropske-ga parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji. Slednja predstavlja temelje in okvirne cilje, ki jih bodo države članice morale implementirati v svojo nacionalno zakonodajo s področja sistema urejanja minimalnih plač. V zvezi s postopkom implementacije Direktiva prav tako ne predstavlja podlage, ki bi državam članicam omogočala, da znižajo že zagotovljene nacionalne sisteme pravnega varstva. Cilj Direktive prav tako ni v spremembi obstoječih sistemov ureditve minimalnih plač držav članic EU, temveč v prilagoditvi in izbolj-šanju obstoječih. Pri tem je ključno tudi vprašanje skladnosti slovenske ureditve z vsebino in cilj sprejete Direktive.
Keywords: Plača, minimalna plača, Konvencija MOD, MESL, dodatki, ZMinP, Direktiva (EU) 2022/2041, kolektivne pogodbe
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 446; Downloads: 116
 Full text (2,23 MB) |
2. Analiza sodnih postopkov v zadevi Patria : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePrimož Seršen, 2018, undergraduate thesis Abstract: Vsaka država raste in se razvija v zelo dinamičnem okolju, zato je za razvoj katerekoli države pomembno, da ima trden ter suveren sodni sistem. Slednji je temelj vseh demokratičnih držav in ob pravilnem delovanju ter organiziranosti veliko pripomore h konstantnemu in postopnemu premikanju proti zastavljenemu cilju, ki je sodobno urejena demokratična država. Sodni sistem pa je velikokrat na težki preizkušnji, ko ima opravka s takimi ali podobnimi primeri, kot je afera Patria. Slednja je zelo kompleksen primer, saj temelji na kaznivem dejanju, ki je zelo težko dokazljivo. Nakazuje namreč na protizakonita dejanja korupcije v sklepanju državnih poslov, natančneje nakupa vojaških vozil za potrebe Slovenske vojske v vrednosti 278 milijonov evrov.
Primarni cilj diplomskega dela je bil analiziranje sodnih postopkov, ki so zajemali vse stopnje sodišč v Republiki Sloveniji. Z deskriptivno in analitično metodo raziskovanja smo preučili zbrane podatke in v celoti potrdili hipotezo , da sta bila med sodnimi postopki v obravnavni aferi kršena načelo zakonitosti v kazenskem pravu in pravica do poštenega sojenja. Analiza nam je prav tako omogočila, da smo eno od hipotez v celoti ovrgli. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo kršitev 28. člena ustave, kar je pomenilo, da je sodišče sodni postopek v obravnavni aferi ustavilo tudi zaradi vsebinskih razlogov in ne izključno zaradi procesnih kršitev. Dveh hipotez pa v celoti nismo ne ovrgli, ne sprejeli, saj iz zbranih podatkov ni bilo mogoče brez dvoma trditi, da je primer Patria zgolj politična afera ter da je bil sprožena na dovolj trdnih pravnih temeljih.
Keywords: diplomske naloge, afere, Patria, sodišče, korupcija, sodni postopek
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 1985; Downloads: 302
Full text (1,11 MB) |
3. Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega delaPrimož Seršen, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi.
Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč.
V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva.
Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka.
Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo.
Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Keywords: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1877; Downloads: 318
Full text (1,18 MB) |
