Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici obravnava razvoj govora pri otrocih ter vpliv pripovedovanja zgodb na njihov jezikovni razvoj. V teoretičnem delu sta podrobno opredeljena pomen in razvoj govora, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikovanju med narečnim in knjižnim jezikom. Posebej se osredotoča na prleško narečje, vključno z njegovimi oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnostmi. Prav tako obravnava metode spodbujanja pripovedovanja pri otrocih, analizira strukturo povedi ter razvijanje domišljije skozi pripovedovanje. Poleg tega vključuje pregled slikanice Muca Copatarica kot pomembnega didaktičnega orodja v procesu jezikovnega razvoja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, osredotočene na jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja. Vključuje podrobno analizo pripovedovanja otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici, zbranih v vrtcu Cezanjevci. Analiza se osredotoča na razmerje med rabo knjižnega jezika in narečja, na rabo enostavčnih in večstavčnih povedi ter na rabo najpogosteje uporabljenih besednih vrst. Rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno, dodane so interpretacije in ugotovitve, ki izhajajo iz opazovanj. Tako smo ugotovili, da v pripovedovanju otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici prevladuje knjižni jezik. Zanimivo je, da so otroci uporabljali več večstavčnih povedi, kar kaže na njihovo sposobnost kompleksnejšega izražanja in razvoja sintaktičnih struktur. Poleg tega so pri pripovedovanju uporabljali največ samostalniških besed, kar nakazuje, da je njihovo pripovedovanje osredotočeno predvsem na poimenovanje oseb, predmetov ipd.
Keywords: govor predšolskega otroka, nadaljevanje in pripovedovanje zgodbe, muca Copatarica, domišljija
Published in DKUM: 28.05.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (850,31 KB)

Abstract: Zaključno delo "Vpliv mežiškega narečja na poimenovanje sličic pri predšolskih otrocih, starih 5 in 6 let" vsebuje teoretični in empirični del. Teoretični del naloge predstavlja govorni razvoj otrok, dejavnike, ki vplivajo nanj, ter spodbujanje govora v vrtcu. Obravnavane so tudi jezikovne teme, kot so jezik, slovenski jezik, socialne zvrsti jezika, raba knjižnega in neknjižnega jezika v vrtcu ter narečja v Sloveniji, posebej koroško in mežiško narečje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri nas je zanimalo, ali bodo otroci iz Mežiške doline prepoznali predmete na sličicah, ali jih bodo poimenovali z narečnimi ali s knjižnimi izrazi, ali bodo razumeli in prepoznali vsakdanje predmete, ko so poimenovani s knjižnimi izrazi, ali bodo ob ponovnem poimenovanju predmetov na sličicah uporabili knjižno ali narečno besedo ter ali obstajajo morebitne jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci v večini prepoznali predmete na sličicah, da so jih pogosteje poimenovali z narečnimi izrazi in da je večina prepoznala predmete, ko so bili knjižno poimenovani. Ko so ponovno sami poimenovali predmete, pa so pogosteje uporabili narečna poimenovanja. Poleg tega so se pokazale tudi jezikovne razlike v mežiškem narečju med otroki glede na kraj bivanja.
Keywords: otrok, razvoj govora, jezik, narečje in mežiško narečje
Published in DKUM: 25.04.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (3,14 MB)

Abstract: Background: There is a gap in our knowledge of health-related quality of life (HRQoL) in a population presumed healthy, so this study aimed to assess the associations between HRQoL, demographics and clinical variables. Methods: The participants were attendees, presumed healthy, at 40 pre-selected model family medicine practices (MFMPs), aged between 30 and 65 years and recruited during a preventive check-up in 2019. Each MFMP pragmatically invited 30 attendees to voluntarily participate. The EQ-5D questionnaire was administered as a measure of HRQoL; the independent variables were demographic characteristics, smoking, alcohol consumption, stress perception, physical activity, signs of depression, cardiovascular risk, body mass index, blood pressure values, and blood sugar and lipidogram laboratory test values. Ordinal logistic regression was used to calculate associations between self-assessed quality of life, demographics, and clinical variables, with P<0.05 set as statistically significant. Results: Of 986 participants, 640 (64.9%) were women and 346 (35.1%) men, aged 42.7+-8.6 years. The average values for the EQ-5D-3L were 0.9+1-0.15. In the multivariate model, a positive association between adequate physical activity (p=0.003), and a negative association between higher age (p<0.001), female gender (p=0.009), signs of depression (p<0.001), stress (p=0.013), and EQ-5D score were identified. Conclusion: Given that physical activity was shown to be positively associated with HRQoL, it is of the utmost importance for family physicians to motivate their middle-aged patients, especially women and those with signs of depression and excessive stress, to adopt a more rigorously physically active lifestyle.
Keywords: health related quality of life, health status, family practice, middle-age, physical activity, depression, stress, coping
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (488,49 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Keywords: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 62
Full text (12,24 MB)

Abstract: Introduction: The development of a family history (FH) questionnaire (FHQ) provides an insight into a patient's familiarity of a trait and helps to identify individuals at increased risk of disease. A critical aspect of developing a new tool is exploring users' experience. Objective: The objective of this study was to examine users' experience, obstacles and challenges, and their views and concerns in the applicability of a new tool for determining genetic risk in Slovenia's primary care. Methods: We used a qualitative approach. The participants completed a risk assessment software questionnaire that calculates users' likelihood of developing familial diseases. Audio-taped semi-structured telephone interviews were conducted to evaluate their experience. There were 21 participants, and analyses using the constant comparative method were employed. Results: We identified 3 main themes: obstacles/key issues, suggestions for improvements, and coping. The participants were poorly satisfied with the clarity of instructions, technical usability problems, and issues with the entry of relatives' data. They expressed satisfaction with some of the characteristics of the FHQ (e.g., straightforward and friendly format, easy entry, and comprehension). They suggested simpler language, that the disease risk should be targeted toward the disease, that the FHQ should include patient-specific recommendations, and that it should be part of the electronic medical records. When discussing what would they do with the results of the FHQ, the participants used different coping strategies: active (e.g., seeking information) or passive (e.g., avoidance). Discussion/conclusion: User experience was shown to be a synthesis of obstacles, overcoming them with suggestions for improvements, and exploration of various coping mechanisms that may emerge from dealing with the stressor of "being at risk."
Keywords: primary healthcare, family history, qualitative methodology
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 7
Full text (361,59 KB)
This document has many files! More...