1. Obravnava vejice v gradivih za pouk slovenščine v osnovni šoli : magistrsko deloDarja Zemljič, 2022, master's thesis Abstract: Sporazumevalna zmožnost je v življenju človeka bistvenega pomena. Razvijamo jo s sporazumevalnimi dejavnostmi. V osnovni šoli poteka načrtno in postopno usvajanje prvin jezika. Da se lahko ljudje sporazumevamo in hkrati sobivamo z okolico, je zelo pomembno, da je naša sporazumevalna zmožnost čim bolj razvita. Ljudje se naučimo poslušati, govoriti, brati in pisati. V osnovni šoli pri pouku slovenščine usvajamo znanja o jeziku na podlagi učnega načrta za pouk slovenščine, ki je sistematično sestavljen za vsako vzgojno-izobraževalno obdobje posebej. Tam so zapisani cilji in minimalni standardi znanja. Pri pouku slovenščine začnemo kot otroci postopno usvajati pravopisno zmožnost, ki je v osnovni šoli zelo poudarjena. Usvajanje in urjenje pravopisnih pravil poteka vse do devetega razreda osnovne šole. Pri pravopisni zmožnosti so v učnem načrtu za pouk slovenščine za osnovnošolsko izobraževanje zastavljeni učni cilji, ki se navezujejo na pravilno rabo vejice. Rabo vejice učenci usvajajo in urijo skozi večji del osnovnošolskega izobraževanja.
V teoretičnem delu naloge so zapisane vse sporazumevalne dejavnosti, ki jih uporabljamo za razvoj sporazumevalne zmožnosti. Zapisana so tudi pravopisna pravila, ki jih usvajajo učenci in tako bogatijo svojo pravopisno zmožnost. Osredotočamo se na pravopisna pravila pravilne rabe vejice. Pravopisna pravila so zapisana po ciljih v učnem načrtu za pouk slovenščine v osnovni šoli (2018).
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize več učnih gradiv za pouk slovenščine v osnovni šoli. Uporabili smo kvalitativno raziskavo in nato pri rezultatih uporabili besedilno analizo. Zajeli smo nekaj učbenikov in delovnih zvezkov, različnih avtorjev in založb, ki so najpogosteje uporabljeni za pouk slovenščine v osnovni šoli. In sicer: Lili in Bine 3, Mlinček (za tretji razred), Naša ulica 3, Slovenščina 3, Znanka ali uganka 4, Radovednih pet (za četrti razred), Slovenščina 4, Hej hoj 4, Slovenščina 5, Hej hoj 5, Slovenščina za vsak dan 6, Slovenščina 6, Znanka ali uganka 6, Slovenščina v oblaku 6, Slovenščina za vsak dan 8, Slovenščina 8, Znanka ali uganka 8, Slovenščina v oblaku 8, Slovenščina za vsak dan 9, Slovenščina v oblaku 9. Ob pregledu učnih gradiv smo ugotavljali, kje najdemo zapis o pravilni rabi vejice, kako avtorji razlagajo pravila rabe vejice, v kakšnem obsegu so zapisana ter ali se skladajo z učnimi cilji in minimalnimi standardi v učnem načrtu. Ugotavljamo, da se učenci o pravilni rabi vejice začnejo učiti ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, posledično zapisa o vejici v učnih gradivih za prvi in drugi razred ne najdemo. V učnih gradivih za tretji razred pa se sicer že pojavi pravilo o vejici med naštevanjem, vendar to pravilo ni minimalni standard prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa so zastavljeni cilji in minimalni standardi, ki zajemajo pravila rabe vejice in jih posledično najdemo tudi v vseh pregledanih učnih gradivih. Gradiva se med seboj razlikuje in avtorji različno razlagajo pravila rabe vejice; prav tako je ta tema med učnimi gradivi zajeta v različnih obsegih.
Keywords: sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, vejica, učni načrt slovenščina, učna gradiva za slovenščino
Published in DKUM: 03.02.2023; Views: 89; Downloads: 16
 Full text (1,24 MB) |
2. Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže : magistrsko deloZoja Podbrežnik, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga Družbena kritičnost s poudarkom na ekologiji skozi umetnost kolaža in fotomontaže opisuje zgodovinski pregled kolažne ter fotomontažne tehnike manipuliranja s fotografskimi podobami. Na podlagi ekologije in problematike onesnaževanja, ter kako se ta povezuje z umetnostjo, opišem EKO 8, Mednarodni trienale umetnost in okolje / Pismo za prihodnost ter del njegove zgodovine nastanka. Obravnavam izbrane avtorje Johna Heartfielda, Marthe Rosler, NSK – Novega kolektivizma, Staneta Jagodiča, Polonce Lovšin in Jimmy Turrella ter njihova dela, ki temeljijo na tehniki kolaža, fotomontaže in na družbeni kritičnosti. Ob tem predstavimo tudi razmisleke izbranih filozofov in umetnikov o pomenu in problematiki ekologije v današnji družbi in njihovo vlogo družbene kritike ter odgovore na vprašanje, kje tiči problem krize. V zaključnem delu naloge predstavimo svoje praktično delo z naslovom Kako Lahko¬¬?, ki v ospredje postavlja problematiko onesnaževanja našega planeta. Izdelano je v tehniki fotomontaže. S pomočjo filozofskih razmislekov o ekologiji (Arne Naess in drugih) ter skozi dela umetnikov, ki se poslužujejo kolaža in fotomontaže ter so družbeno kritična, analiziramo korake svojega umetniškega ustvarjanja.
Keywords: Kolaž, fotomontaža, družbena kritičnost, globoka ekologija.
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 189; Downloads: 30
Full text (4,93 MB) |
3. Slavistična prepletanja 42022, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 4 prinaša petnajst prispevkov, razporejenih v tri tematske sklope. Prvi sklop slovanske jezike postavlja v širši družbeni in kulturni kontekst, se dotika družbene kritičnosti, stereotipizacije ter jezikovnopolitičnih in jezikovnokulturnih tem. Drugi sklop je namenjen poučevanju in učenju slovanskih jezikov kot neprvih jezikov, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Tretji sklop združuje literarnovedne in književnodidaktične raziskave, ki literarna dela v slovanskih jezikih prikažejo v luči kulturnih konceptov in izobraževalnih sistemov. Obravnavane teme so le nekatere od raziskovalnih izzivov slavističnih jezikoslovnih raziskav, ki so aktualne tako z vidika raziskovalnih tematik kot tudi metodologij.
Keywords: slovanska književnost, medkulturnost, literarni prevod, adaptacija literarnega dela, medmedialnost
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 286; Downloads: 49
Full text (13,97 MB)
This document has many files! More... |
4. Vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda pri izbranih predmetih : magistrsko deloNina Koznicov, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je vpliv prekmurskega narečja na govor učencev 5. razreda izbrane prekmurske osnovne šole pri štirih izbranih predmetih: slovenščini, likovni umetnosti, družbi in športu. Ravno to temo sem raziskovala zato, ker sem v času praktičnega usposabljanja na osnovni šoli opazila, da je pri pouku v govoru prisoten vpliv narečja. Zanimalo nas je, pri katerem predmetu je vpliv najbolj izrazit in kje so učenci najmanj pozorni na rabo knjižnega jezika. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pedagoški govor, zgradbo jezika, socialne in funkcijske zvrsti jezika, narečja na splošno, narečne skupine, prekmursko narečje, učni načrt in rabo narečij v osnovnih šolah. V empiričnem delu sem ob analizi zvočnih posnetkov učnih ur želela ugotoviti, pri katerem predmetu je najbolj izrazit vpliv narečja in pri kateri besedni vrsti.
Analiza je pokazala, da je vpliv narečja najbolj izrazit pri predmetu likovne umetnosti in najmanj pri slovenščini. Učenci se pri slovenščini najbolj trudijo pri rabi knjižnega jezika in so na napake opozorjeni. Glede na besedno vrsto smo ugotovili, da je vpliv najbolj pogost pri rabi glagolskih oblik, najmanj pa pri členkih in medmetih.
Keywords: prekmursko narečje, vpliv, govor učencev, osnovna šola, knjižni jezik
Published in DKUM: 13.07.2022; Views: 211; Downloads: 34
Full text (2,05 MB) |
5. Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko deloPrimož Slekovec, 2022, undergraduate thesis Abstract: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje.
V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Keywords: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 232; Downloads: 70
Full text (1,21 MB) |
6. Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja : magistrsko deloMateja Duh, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Motiv plesa v likovni umetnosti v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja smo raziskovali tematiko plesa kot motiv, ki se pojavlja v likovnih delih. Govorili smo nasploh o plesu in o tem, kako se je pojavil v likovni umetnosti. Motiv smo raziskovali v evropskem prostoru v časovnem okviru od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja.
Motiv, ki smo ga raziskovali, smo podrobneje interpretirali na podlagi izbranih avtorjev.
Naša glavna predpostavka je bila, da se izbrani motiv razlikuje glede na zgodovinski kot tudi individualni-psihološki kontekst, v katerem je umetniško delo nastalo.
Želeli smo ugotoviti, kakšen vpliv so imele umetniške smeri, ki so se v tem času razvijale na umetnike ter njihova dela, in kako se je to odražalo pri upodobitvah motiva plesa. Zanimal nas je tudi vpliv individualnega družabnega življenja na umetniška dela. Spraševali pa smo se tudi po namenu in funkciji slikarskih del.
Keywords: ples, glasba, barve, likovna umetnost
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 289; Downloads: 46
Full text (1,95 MB) |
7. Videoperformans v času družbenih omrežijSaša Šižgorič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko nalogo Videoperformans v času družbenih omrežij sestavljata dva dela. V prvem na kratko orišem zgodovino performansa in opredelim pojme, ključne za razpravo, ki se na podlagi že obstoječih teoretičnih stališč naslanja predvsem na ontologijo, reproduciranje in dokumentiranje performansa. Podrobneje pišem o novomedijski umetnosti, ki je povzročila drugačno dojemanje realnosti in s tem tudi nov način izražanja. Skozi analizo izbranih sodobnih umetniških del predstavim spletno umetnost in umetnost družbenih omrežij, kjer se nanašam predvsem na prenašanje videoperformansa v živo. V drugem, praktičnem delu, se osredotočam na izvedbo lastnega projekta Alter 53, kjer z videoperformansom problematiziram nabor iz nepretrganega toka informacij in vpliv družbenih omrežij na podobo telesa/jaza. Skozi teoretični in praktični del poudarjam vlogo gledalca in prepletanje meje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem.
Keywords: performans, videoperformans, video, novomedijska umetnost, spletna umetnost, družbena omrežja.
Published in DKUM: 04.01.2022; Views: 421; Downloads: 53
Full text (3,04 MB) |
8. Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko deloAna Novak, 2021, undergraduate thesis Abstract: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij.
Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Keywords: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 293; Downloads: 34
Full text (1,67 MB) |
9. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika učiteljev in učencev pri pouku na daljavo in v razredu : magistrsko deloAnita Peršič, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti (po mnenju v raziskavo vključenih učiteljev) morebitne razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika ter dvojine pri učencih in učiteljih pri pouku na daljavo in v razredu, (ne)pozornost na knjižno izreko učiteljev pri pouku na daljavo in v razredu ter vpliv pouka na daljavo na rabo knjižnega in neknjižnega jezika pri učencih. Vzorec je zajemal 66 učiteljev (razredni pouk, vzgojitelji v prvem razredu in slovenisti) belokranjskih osnovnih šol. Razlike v rabi knjižnega in neknjižnega jezika med poukom na daljavo in v razredu smo zaradi spremenljivk, merjenih na ordinalnem nivoju, uporabili Wilcoxon test (neparametričen test). Ugotovljene so bile statistično pomembne razlike pri rabi jezika učencev v šoli in na daljavo. Ne glede na učitelje, ki so ves čas izobraževanja na daljavo v enaki meri uporabljali knjižni jezik in dvojino ter učence opozarjali na knjižno izreko, so učenci med poukom na daljavo uporabljali več neknjižnega jezika in, v primerjavi s poukom v razredu, manj dvojine. Razlike so opazne predvsem pri knjižnem jeziku zaradi nemotiviranosti, drugačnega učnega okolja in pomanjkanja socialnih stikov v času pouka na daljavo.
Keywords: knjižni jezik, neknjižni jezik, pouk na daljavo, pouk v razredu
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 345; Downloads: 43
Full text (1,39 MB) |
10. DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO : diplomsko deloDoroteja Škerlak, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh.
Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Keywords: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 430; Downloads: 32 |
