Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv utrujenosti na parametre vožnje pri mladih voznikih. Utrujenost pomembno vpliva na zaznavanje, presojo in nadzor nad vozilom, kar povečuje tveganje za prometne nesreče. Obravnava mladih voznikov je ključna, saj so manj izkušeni in slabše prepoznavajo zgodnje znake utrujenosti. Raziskava je bila izvedena s pomočjo simulatorja vožnje in vprašalnika o samooceni utrujenosti. Vključevala je 10 študentov, ki so opravili vožnjo zjutraj in popoldne. Analizirali smo štiri ključne parametre: hitrost, lateralni položaj, lateralno hitrost in pritisk na stopalko za plin. Rezultati so pokazali, da so v popoldanskem času kandidati vozili hitreje in z večjim pritiskom na stopalko za plin. Ugotavljali smo tudi variabilnost voženj, s pomočjo standardnega odklona in koeficienta variacije. S Spearmanovim testom pa smo želeli ugotoviti povezanost med utrujenostjo in parametri. Test ni bil statistično značilen, ampak nam je nakazal trende.
Keywords: utrujenost, mladi vozniki, simulator vožnje
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,14 MB)

Abstract: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Keywords: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Published in DKUM: 23.05.2018; Views: 2174; Downloads: 193
Full text (7,82 MB)