1. Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko deloPija Samec, 2022, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej.
V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili.
Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe.
Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Keywords: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 967; Downloads: 145
 Full text (1,74 MB) |
2. Uso de tecnologías en el entorno familiar en niños de cuatro años de EsloveniaJurka Lepičnik-Vodopivec, Pija Samec, 2013, original scientific article Abstract: Hoy en día, no podemos ignorar el hecho de que los niños pequeños están demasiado expuestos a las tecnologías. Solo una acción rápida y una actitud positiva por parte de los adultos puede prevenir consecuencias potencialmente negativas, y preparar a los chicos para una vida donde el uso de tecnologías de la comunicación (TIC) es necesario para el éxito social del individuo. Creemos que resulta importante estudiar la relación de la infancia con las TIC en casa, porque estamos seguros de que las TIC ejercen un gran impacto sobre el desarrollo temprano de los niños. Este artículo representa el acceso infantil a las tecnologías de la información y comunicación, su uso en casa, la influencia del uso por parte de los niños de las TIC en su desarrollo de competencias y la relación del niño con las TIC en el hogar. Los datos se recopilaron con la ayuda de 130 padres que rellenaron un cuestionario y nos proporcionaron sus opiniones sobre sus hijos de cuatro años y su uso de las TIC en el hogar. Los resultados fueron analizados con un programa por ordenador SPSS. Nos dimos cuenta de que los niños de cuatro años regularmente encuentran TIC en su entorno familiar. Además, estuvimos también interesados por si había diferencias según el sexo de los chicos y el nivel educativo de los padres. Además, presentamos las opiniones de los padres como propuestas para un posterior estudio de este tema.
Keywords: predšolska vzgoja, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT, otrokov razvoj
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1102; Downloads: 41
 Link to full text |
3. The development of four-year-old child's competences with the help of information-communication technologyJurka Lepičnik-Vodopivec, Pija Samec, 2012, original scientific article Abstract: Nowadays it is very difficult to avoid the information-communication technology. It is present everywhere: in the business world, civil services, education, at home. The ability to search, choose and use relevant data and information among endless choices, offered by the modern technology, is also seen as a key competence. This article presents the influence which the ICT has on the development of four-year-old children's competences. The present issue is a part of an extensive study which also deals with children's access to the ICT and its usage at home. The data was gathered with the help of 130 parents, who filled out a questionnaire and provided us with their opinions about their children's usage of the ICT at home. We discovered that the ICT influences the development of certain competences to some extent. We also tried to see if there are any differences based on the child's gender and parents' level of education.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, predšolski otroci, informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, družinsko okolje, education, preschool children, information-communication technology, ICT, home environment
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1419; Downloads: 38
Link to full text |
4. Advantages and disadvantages of information-communication technology usage for four-year-old children, and the concequences of its usage for the childrens' developmentJurka Lepičnik-Vodopivec, Pija Samec, 2012, original scientific article Abstract: Information-communication technologies (ICT) are a part of our world and we use them every day. They represent an important source of information about us and others, as well as about local and world events. Besides that, ICT can also be very attractive for pre-school children, who acquaint with them very quickly. This article presents advantages and disadvantages of ICT usage for a four-year-old pre-school child and its potential consequences for the child's development. The data was collected with the help of 130 parents. They were asked to fill out a questionnaire and share their opinions about their four-year-old children's usage of ICT at home. We found out that in the case of four-year-old children the usage of ICT has its advantages and disadvantages, and that the consequences of its usage (positive and negative) would be approximately the same.
Keywords: preschool education, information and communication technologies, ICT, child development
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 7352; Downloads: 214
Link to full text |
5. Informacijsko-komunikacijska tehnologija v domačem okolju štiriletnikovPija Samec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava tematiko prisotnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v domačem okolju štiriletnih predšolskih otrok. V njem so predstavljena poglavitna spoznanja o IKT v povezavi s predšolskih otrokom, s poudarkom na otrokovem dostopu do IKT, na otrokovi uporabi IKT, na vplivu, ki ga IKT ima na razvoj otrokovih kompetenc in na odnosu, ki ga ima otrok do IKT doma. Poleg tega diplomsko delo vsebuje tudi kriterije, po katerih smo ocenjevali otrokov stik z IKT, ter tabelarične in analitične prikaze naših izsledkov. Vključena so mnenja staršev, ki so jih slednji izrazili v anketnem vprašalniku. Končne ugotovitve so podane v obliki sklepnih misli, dodani pa so jim predlogi za nadaljnje proučevanje te tematike in razširitev danega problema.
Keywords: Predšolski otrok, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), domače okolje
Published in DKUM: 28.02.2012; Views: 2524; Downloads: 215
Full text (719,04 KB) |
6. Prevajanje "crash blossoms"Pija Samec, 2011, undergraduate thesis Abstract: Enega izmed najstarejših virov novic predstavljajo tiskani mediji, med njimi predvsem časopisi in revije. Z razmahom interneta se je večina časopisnih hiš odločila, da bo tiskanim izdajam dodala še spletne in svojim bralcem tako omogočila še lažje in hitrejše dostopanje do aktualnih novic. Pri prebiranju časopisa (pa naj bo to tiskana ali spletna izdaja) našo pozornost najprej pritegnejo veliki naslovi časopisnih člankov, ki pa so večkrat površno napisani in zaradi tega tudi dvoumni. Taki naslovi so v novinarstvu prisotni že od samega začetka, vendar se je z razmahom spletnih izdaj časopisov njihovo število drastično povečalo. Šele pred kratkim so ti ponesrečeni časopisni naslovi dobili ime »crash blossoms« in hitro postali predmet jezikoslovnih raziskovanj. Ker živimo v času, ko »primanjkuje informacij«, je večina novinarjev prisiljenih novice iskati v tujih virih in jih povzemati. Nato jih tudi prevajajo in to brez pomoči prevajalca. Prevajanje že dvoumnih naslovov pa lahko predstavlja veliko težavo, če novinar ni usposobljen za tako delo.
Namen mojega diplomskega dela je bil, ugotoviti razlike med metodami prevajanja dvoumnih naslovov časopisnih člankov (»crash blossoms«), ki jih uporabljajo študenti prevajalstva in študenti novinarstva. Te razlike sem osvetlila s pomočjo teorije skoposa, ki predstavlja univerzalen pristop k prevajanju in prevajalcu pomaga doseči ustrezen namen.
Ugotovila sem, da med študenti prevajalstva in študenti novinarstva obstajajo razlike v načinu prevajanja. Študenti prevajalstva so, zaradi svojega šolanja, primere dvoumnih časopisnih naslovov prevajali bolje kot študenti novinarstva, ki za to delo niso dobro usposobljeni. S pomočjo teorije skoposa sem dokazala, da take vrste naslovov lahko prevajamo dobesedno ali pa prosto, vendar nikoli ne smemo zanemariti bralčevega razumevanja. Tisti novinarji, ki povzemajo tuje novice in nimajo dovolj znanja o angleškem jeziku ali prevajanju, bi v takih primerih za nasvet morali prositi šolanega prevajalca, ki bi jim pomagal prepoznati in odpraviti dvoumnost.
Keywords: • prevajanje časopisnih naslovov, • »crash blossoms«, • »headlinese«, • »garden-path sentences«, • prevajalske metode, • teorija skoposa, • vpliv prevajanja »crash blossoms« na slovenski jezik
Published in DKUM: 27.02.2012; Views: 2944; Downloads: 250
Full text (435,50 KB) |
