| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
Preharvest treatments with low-risk plant protection products can help apple growers fulfill the demands of supermarket chains regarding pesticide residues and marketing apples under 0-residue brands
Andrej Paušič, Mihaela Roškarič, Mario Lešnik, 2023, original scientific article

Abstract: As a result of worried consumer pressure, European supermarket chains (ESC) have developed very strict rules about the number and concentration of pesticide active substance residues (AS) accepted in fruits. So-called fruit quality toxicological burden indicators were developed. If fruit suppliers do not comply with ESC requirements, their fruit is often rejected. It is becoming increasingly difficult for apple producers to meet all the requirements of the ESC, so they need new residue reduction tools. One of the options to lower the concentrations of residue on apples is a preharvest application of low-risk preparations (LRP) based on potassium bicarbonate (KHCO3) = PBC, coconut di-ethanol amide ((CH3(CH2)nC(=O)N(CH2CH2OH)2) = DEA, hydrogen peroxide (H2O2) = HP, and a mixture of microbes (EM) that have the ability to dissolve or disintegrate the AS residue. Trials were carried out to test the concept mentioned above. The application of LRP during the last four weeks of preharvest significantly reduced the residue concentration of pesticide AS in apples. Reduction rates among 25 active substances ranged from 0 to 100%, depending on the combination of LRP and AS. HP had the highest capacity to accelerate AS degradation, PB was the second most efficient, and DEA and EM displayed a low residue disintegration ability. The application of the tested LRP can enable apple growers to produce fruits with significantly lower residue concentrations and allows them to comply more successfully with strict ESC rules based on the calculations of toxicological burden indicators.
Keywords: hydrogen peroxide, potassium bicarbonate, effective microbes, detergent, pesticide residues, fruit marketing rules
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 165; Downloads: 2
.pdf Full text (330,68 KB)
This document has many files! More...

The role of ascorbate–glutathione system and volatiles emitted by insect-damaged lettuce roots as navigation signals for insect and slug parasitic nematodes
Žiga Laznik, Mitja Križman, Jure Zekič, Mihaela Roškarič, Stanislav Trdan, Andreja Urbanek Krajnc, 2023, original scientific article

Abstract: The effect of wireworm-damaged lettuce roots on the antioxidative defense system (ascorbate–glutathione cycle, photosynthetic pigments) and movement of insect/slug parasitic nematodes towards determined root exudates was studied in a glasshouse experiment. Lettuce seedlings were grown in a substrate soil in the absence/presence of wireworms (Elateridae). The ascorbate– glutathione system and photosynthetic pigments were analyzed by HPLC, while volatile organic compounds (VOC) emitted by lettuce roots were investigated by GC-MS. Herbivore-induced root compounds, namely 2,4-nonadienal, glutathione, and ascorbic acid, were selected for a chemotaxis assay with nematodes Steinernema feltiae, S. carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora, Phasmarhabditis papillosa, and Oscheius myriophilus. Root pests had a negative effect on the content of photosynthetic pigments in the leaves of infested plants, indicating that they reacted to the presence of reactive oxygen species (ROS). Using lettuce as a model plant, we recognized the ascorbate–glutathione system as a redox hub in defense response against wireworms and analyzed its role in root-exudate-mediated chemotaxis of nematodes. Infected plants also demonstrated increased levels of volatile 2,4-nonadienal. Entomopathogenic nematodes (EPNs, S. feltiae, S. carpocapsae, and H. bacteriophora) proved to be more mobile than parasitic nematodes O. myriophilus and P. papillosa towards chemotaxis compounds. Among them, 2,4-nonadienal repelled all tested nematodes. Most exudates that are involved in belowground tritrophic interactions remain unknown, but an increasing effort is being made in this field of research. Understanding more of these complex interactions would not only allow a better understanding of the rhizosphere but could also offer ecologically sound alternatives in the pest management of agricultural systems.
Keywords: lettuce, wireworms, ascorbate–glutathione system, root volatile organic compounds, entomopathogenic nematodes, slug parasitic nematodes
Published in DKUM: 15.02.2024; Views: 298; Downloads: 9
.pdf Full text (3,96 MB)
This document has many files! More...

Development of a “0-Pesticide Residue” grape and wine production system for standard disease-susceptible varieties
Mihaela Roškarič, Andrej Paušič, Janez Valdhuber, Mario Lešnik, Borut Pulko, 2023, original scientific article

Abstract: In order to realize the goals of the EU Farm to Fork strategy, grape growers are introducing new grape-growing technologies. Among the new trends, "0-pesticide residue" protection is quite a promising one. Field trials were carried out in vineyards located in the Mediterranean part of Slovenia in 2021 and 2022 to test the "0-pesticide residue" (ZPR) grape protection system with the goal of producing wine without pesticide residues above the limit of 0.001 mg kg(-1). The standard integrated grape protection program (IP) was compared to the ZPR program. The level of infection of leaves and grapes by fungal pathogens did not significantly increase due to the implementation of the ZPR spray program. The amount of yield and quality of yield were not decreased significantly, but a small financial loss of EUR 70-400 ha(-1) appeared at ZPR grape production when compared to the IP production system. The ZPR system enabled a significant decrease in pesticide residue concentration in wine at a rate of 27 applied pesticide active substances in a rage from 20% to 99%. The goal of producing wine without pesticide residues above the limit concentration of 0.001 mg kg(-1) was not completely achieved in these experiments, but we came very close to it with the tested spraying programs. Further finetuning of pesticide positioning and alternative plant protection products in 0-pesticide residue systems is needed.
Keywords: grape, wine, pesticide, reduction, economics, IPM, alternative plant protection products
Published in DKUM: 09.02.2024; Views: 293; Downloads: 12
.pdf Full text (1,04 MB)
This document has many files! More...

Primerjalna analiza zdravstvenih zavarovanj izbranih zavarovalnic v Sloveniji
Blaž Roškarič, 2023, master's thesis

Abstract: Zdravstveno zavarovanje ima dandanes v naših življenjih zelo pomembno vlogo. Namreč, z zdravstvenim zavarovanjem ne poskrbimo samo za lastno zdravje, temveč se s tem zaščitimo tudi pred visokimi stroški zdravstvenih storitev. V primeru, da zdravstvenega zavarovanja nimamo sklenjenega, moramo za vsako zdravstveno storitev odšteti kar nekaj denarja. Če pa imamo sklenjeno zavarovanje, potem je zavarovalnica tista, ki pokrije nastale stroške storitev oz. nam te tudi vrne. Začetek nastajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji sega v 19. stoletje in se je razvijalo skozi različna obdobja – prva svetovna vojna, Kraljevina SHS, druga svetovna vojna, Jugoslavija in samostojna država. Največji razvoj in napredek zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji se je zgodil po osamosvojitvi države. Zakonska opredelitev zdravstvenega zavarovanja pravi, da je to zavarovanje, ki v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja krije različne stroške in izplačila v povezavi z zdravstvenimi storitvami, zdravili, medicinsko-tehničnimi pripomočki in denarnimi nadomestili. Poznamo dve vrsti zdravstvenih zavarovanj, in sicer obvezno ter prostovoljno, ki ima uvedeno štiri oblike, in sicer dopolnilno, dodatno oz. nadstandardno, nadomestno in vzporedno zdravstveno zavarovanje. Za vsako od teh so opisane, predstavljene in prikazane različne lastnosti in pomembnosti. Štiri največje slovenske zavarovalnice, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Sava, d.d., Generali d.d. in Vzajemna, d.v.z., so v zadnjih letih povečale delež velikosti na zavarovalniškem trgu in tako utrdile svoj položaj med največjimi. Omenjene slovenske zavarovalnice so bile primerjane na podlagi naslednjih petih primerjalnih kriterijev: zavarovalna vsota, zavarovalna premija, doba trajanja zdravstvenih zavarovanj, število zavarovancev in čisti prihodki od zavarovalnih premij iz zdravstvenih zavarovanj. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih oz. finančnih poročil in uradnih spletnih strani omenjenih zavarovalnic. Glavne ugotovitve kažejo, da imajo štiri največje slovenske zavarovalnice enako lastnost glede dobe trajanja ZZ, in sicer pri vseh štirih je doba trajanja eno leto, medtem ko se v višini zavarovalne vsote, zavarovalne premije, številu zavarovancev in čistih prihodkov od zavarovalnih premij iz ZZ razlikujejo oz. so med seboj primerljive. To je seveda odvisno od tega, kateri zavarovalni produkt zdravstvenega zavarovanja ima zavarovanec pri omenjenih zavarovalnicah. Podatkov o tem, koliko znaša višina zavarovalne vsote pri Savi nimajo razkritih, kajti to je del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: zdravstveno zavarovanje, zavarovalnica, obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, produkti zdravstvenih zavarovanj, slovenske zavarovalnice.
Published in DKUM: 19.07.2023; Views: 599; Downloads: 143
.pdf Full text (1,75 MB)

Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko delo
Pia Roškarič Duh, 2023, master's thesis

Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 386; Downloads: 79
.pdf Full text (4,30 MB)

Razvoj zalednih storitev za pametna oblačila v okviru projekta maturolife : diplomsko delo
Maks Roškarič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili mednarodni projekt Maturolife, njegov prototip pametnega oblačila, in kako smo rešili problem glede povezave razvitega prototipa z uporabnikom in zalednimi storitvami. Zaledni del je sestavljen iz mnogih tehnologij, ki med seboj komunicirajo in se izpopolnjujejo. Končni produkt razvoja nam omogoča nadzor in upravljanje pametne obleke, hkrati pa boljše počutje osebe v njej. Opisali in prikazali smo tudi nastale probleme, ki so se sproti pojavljali, ter njihove rešitve. Prav tako smo se dotaknili drugih dveh prototipov v okviru projekta in samega IoT.
Keywords: internet stvari (IoT), Maturolife, pametna oblačila, zaledne storitve, oblak
Published in DKUM: 24.11.2022; Views: 741; Downloads: 61
.pdf Full text (4,07 MB)

CRISP-DM procesni model za podatkovno rudarjenje
Tadej Roškarič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Z vedno večjim napredkom tehnologije je na voljo vse več kapacitet za shranjevanje in analizo podatkov, pri čemer podatkovne baze postajajo vse kompleksnejše in iz tega razloga potrebujemo standardizirane postopke za analitično procesiranje. Medpanožni standardni postopek za podatkovno rudarjenje CRISP-DM (angl. Cross-Industry Standard Process for Data Mining) je primer tovrstnega standarda, ki je od njegovega nastanka leta 1996 še vedno med glavnimi procesnimi modeli na področju podatkovnega rudarjenja v vseh gospodarskih sektorjih. V tem diplomskem delu opredelimo njegove posamezne faze in korake ter jih podrobno opišemo. Ker podatkovno rudarjenje zaradi njegove poslovne vrednosti pridobiva vedno večji pomen, se na tem področju pojavlja vse več alternativ, zato CRISP-DM primerjamo z modeloma SEMMA (angl. Sample, Explore, Modify, Model, Assess) in ASUM-DM (angl. Analytics Solutions Unified Method for Data Mining) z zaključkom, da slednja nista dovolj fleksibilna za status splošnega standarda. Pregledali smo ustrezno literaturo in opravili študijo primera, v kateri smo optimizirali marketinško kampanjo za bančne storitve na podlagi podatkov portugalske finančne institucije. Po analizi literature in končanem praktičnem primeru smo pretehtali vpliv posameznih faz na kakovost rezultatov in ugotovili, da je v akademskem svetu najmanj pokrita prav faza uvedbe, ki pa je v praksi nepogrešljivega pomena. Prav tako smo izpostavili nekatere ključne pomanjkljivosti, ki znotraj originalnega CRISP-DM procesnega modela niso rešene. V ta namen smo predlagali dodatne korake, kot so postopek zbiranja podatkov, razširitev procesa uvedbe modela in nova faza podatkovne etike. Na podlagi teh predlogov ugotavljamo, da potreba po razširitvi prvotnega CRISP-DM modela obstaja.
Keywords: CRISP-DM, podatkovno rudarjenje, Python, procesni model, strojno učenje
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 509; Downloads: 43
.pdf Full text (2,24 MB)
This document has many files! More...

Testiranje 0.0-residue pridelave jabolk za zmanjšanje vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v plodovih : magistrsko delo
Mihaela Roškarič, 2021, master's thesis

Abstract: Jabolka spadajo s stališča obremenjenosti z ostanki fitofarmacevtskih sredstev (FFS) med najbolj obremenjene kmetijske pridelke. Zato smo v letu 2020 na različnih lokacijah v Sloveniji in na različnih sortah izvedli poskus z vpeljavo 0.0-residue sistema varstva jablan (v nadaljevanju 0.0R). 0.0R lahko ob pravilnem izvajanju občutno zmanjša tako število kot tudi količino ostankov aktivnih snovi FFS v pridelkih. V poskusu smo primerjali rezultate integrirane pridelave (IP) in 0.0R glede pojava škodljivih organizmov (ŠO), višine pridelka, ostankov aktivnih snovi in izgub pridelka zaradi glivičnih okužb v času skladiščenja. Glede pojava ŠO in višine pridelka med testiranima škropilnima programoma v večini ni bilo statistično značilnih razlik, kar pomeni, da je tudi 0.0R lahko zelo uspešen pri varstvu pred ŠO. Glede na ostanke aktivnih snovi so bile razlike med škropilnima programoma večje. Pri sorti 'Jonagold' je bila opazna redukcija ostankov aktivnih snovi pri 0.0R, prav tako pa je le-ta zmanjšal kumulativne vrednosti parametrov MRL (največja dovoljena količina ostankov) in ARfD (akutni referenčni odmerek). Pri sorti 'Zlati delišes' smo kumulativne vrednosti MRL in ARfD zmanjšali za približno 50 % (0.0R), pri sorti 'Fuji' pa je bilo opazno 50 % znižanje števila najdenih aktivnih snovi. Kumulativni MRL in ARfD sta se pri sorti 'Fuji' zmanjšala za približno 30 % (0.0R). Pri sorti 'Evelina' je bila vidna največja razlika glede kumulativnih vrednosti MRL in ARfD, v številu najdenih aktivnih snovi pa ni bilo razlik. Tudi s stališča izgub v skladišču med škropilnima programoma v večini primerov ni bilo statističnih razlik. Glede na rezultate poskusa smo ugotovili, da je 0.0R lahko konkurenčen IP programu varstva jablan.
Keywords: 0.0-residue pridelava, jabolka, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, integrirana pridelava
Published in DKUM: 19.11.2021; Views: 1024; Downloads: 170
.pdf Full text (1,96 MB)

Organizacijske strukture v bančništvu
Blaž Roškarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 1304; Downloads: 205
.pdf Full text (1,53 MB)

Ocenjevanje vztrajnostne konstante EES : diplomsko delo
Bojan Roškarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vztrajnost elektroenergetskega sistema (EES). Opravljena je analiza obnašanja EES ob upadu frekvence iz katere sledi, da je gradient frekvence odvi-sen od vztrajnosti EES. Obravnavani so algoritmi za ocenjevanje vztrajnosti na osnovi li-nearnega diferencialnega operatorja in linearnega integralnega operatorja v kombinaciji z metodo najmanjših kvadratov. Narejeni so simulacijski izračuni z uporabo poenostavlje-nih modelov agregatov in z uporabo popolnega modela hidroelektrarn Vuhred in Ožbalt. Nakazana je tudi problematika vpliva vetrnih elektrarn na vztrajnost EES. Rezultati kažejo na negativni vpliv nemodelirane dinamike in meritve frekvence pri uporabi obravnavanih algoritmov.
Keywords: frekvenca, vztrajnostna konstanta, ocenjevanje vztrajnosti, frekvenčna stabilnost, pomično podatkovno okno
Published in DKUM: 03.11.2020; Views: 1272; Downloads: 112
.pdf Full text (1,87 MB)

Search done in 2.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica