Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam : magistrsko delo
Pia Lesar, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtev. Delo se osredotoča na različne oblike zlorab, ki se pojavljajo v današnjem digitalnem svetu, in kakšen vpliv imajo na splošno varnost posameznika ter dobro počutje. Opredelitvi pojmov v magistrskem delu sledita pravni in etični vidik zlorab, ki jih omogoča tehnologija, ter vloga spletnih platform. Sledi ozaveščanje uporabnikov sodobne tehnologije s poudarkom na spodbujanju digitalne pismenosti in kampanjah za ozaveščanje pri preprečevanju tovrstnih zlorab. Delo zajema tudi raziskovalni del, kjer so predstavljeni rezultati raziskave Zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, in spletna podpora žrtvam. Pri izdelavi magistrskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda za opredelitev temeljnih pojmov in komparativna metoda za primerjavo politik in praks. V okviru raziskovalnega dela je za pridobivanje rezultatov uporabljen spletni vprašalnik na vzorcu 121 posameznikov, za analizo podatkov pa so uporabljene statistične metode. Rezultati pokažejo, da večina posameznikov pozna pojem zlorabe, ki jih omogoča tehnologija, hkrati se je večina tudi že srečala z vsaj eno od oblik omenjenih zlorab. V zaključnem delu je ugotovljena šibka negativna povezanost med ozaveščenostjo o zlorabah, ki jih omogoča tehnologija, in starostjo posameznika. Na drugi strani pa ni ugotovljena povezanost med vrsto zlorab, ki jih omogoča tehnologija, in spolom. Razumevanje pojma zlorab, ki jih omogoča tehnologija, je ključnega pomena zaradi razširjenosti v digitalni dobi, nadaljnje raziskave pa bi lahko prispevale kot vir informacij za oblikovalce politik pri oblikovanju pravnih okvirov. Pomembno je tudi ozaveščanje javnosti o varni uporabi digitalne tehnologije, ki lahko posledično prispeva k varnejšemu digitalnemu okolju.
Keywords: digitalna tehnologija, varnost na spletu, digitalna pismenost, spletna podpora žrtvam, magistrska dela
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 78; Downloads: 61
Full text (1,21 MB)

Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Lesar, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Keywords: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1329; Downloads: 281
Full text (689,08 KB)

Search done in 0.02 sec.