| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
MALA PLASTIKA FRANCA BERNEKERJA
Petra Zemljič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Franc Berneker je v generaciji slovenskih akademskih kiparjev, ki je bila kakovostno in slogovno neenotna, prvi prekinil z akademizmom ter svoj kiparski izraz obogatil s sočasnimi umetniškimi tokovi ter gibanji, hkrati pa kot sopotnik impresionistov in član kluba Sava bistveno prispeval k nastanku in uveljavitvi sodobne slovenske umetnosti. Kiparski razvoj Franca Bernekerja se je začel na pragu 20. stoletja, ko je v konservativnem akademskem okolju umetnosti še prevladoval realističen kiparski izraz, ki je dobival vso podporo premožnih meščanov. Na dunajski akademiji je še vedno prevladoval akademski realizem, podprt z neobarokom, medtem ko očitnejši modernizmi niso bili dovoljeni, vendar je v delih nekaterih umetnikov vseeno mogoče opaziti odmeve novih sočasnih slogovnih tendenc: elemente secesije, simbolizma, socialnega realizma, novega klasicizma ter oblikovne in vsebinske poteze Rodinovega kiparstva. Tudi pri analizi Bernekerjevega začetnega ustvarjanja lahko izluščimo prevladujoče vplive oziroma nove slogovne tendence, ki jim je kipar (ne)posredno sledil. Oblikovno, manj vsebinsko, se je preko močnega vpliva, ki ga je imel Rodin na sočasno evropsko kiparstvo, naslonil predvsem na Rodinovo kiparstvo Prav slikovita oziroma impresionistična modelacija, ki odseva notranje napetosti ter dinamiko figure in povzroča nemirno trepetanje svetlobe na površini ter tako bistveno razgiba figuro, je rodinovski princip, ki se ga je kipar vedno znova posluževal tako v portretih, kiparskih skupinah kot tudi spomeniških osnutkih. Vendar pa umetnine jasno dokazujejo kiparjevo sposobnost ter umetniško avtonomnost, da ne sledi zgolj izbranemu slogovnemu izrazu, temveč tako tradicionalne kot moderne kiparske usmeritve podredi svojemu umetniškemu čustvovanju in ustvarja novo celoto. Bistvena značilnost, ki zaznamuje umetnika, je namreč tematika njegovih del. S svojim osebnim lirizmom (material je želel oživiti tako, da bi postal življenje, ki ga je sam videl) in s tem povezano mehko modelirano kiparsko formo, razkrojeno s slikovnimi pobliski površine, se je odrekel akademskemu realizmu in se približal rodinovskemu izrazu. Bernekerjevo malo plastiko le formalno opredeljujejo centimetri, bolj pa njena specifična tematika in plastična struktura, ki je edinstvena v vsakem materialu in obliki. Berneker je namreč v svojih malih plastikah izkoriščal nakopičeno znanje evropske kiparske tradicije in ga podredil svojim idejam ter kiparskemu izražanju. Pomen male plastike v Bernekerjevem opusu vsekakor ni zanemarljiv, čeprav je kipar svoja najboljša dela ustvaril predvsem s portretiranjem različnih osebnosti. Portretiranju se je Berneker posvečal že od najzgodnejših študijskih let in tako ustvaril mnogo portretov, ki so v njegovem ustvarjalnem opusu najštevilčnejše zastopani. Prav v portretiranju je kontinuirano dokazoval svojo nesporno nadarjenost: prepoznamo ga lahko kot odličnega portretista s posluhom za upodobljeno osebo in njegovo notranje čustvovanje, hkrati pa je tudi oblikovno posegal po kiparskih novostih svojega časa. Ob Bernekerjevih portretih predstavljajo poetične kiparske skupine enega od vrhuncev njegovega ustvarjanja, s katerim je požel priznanje svojih sodobnikov in si utrdil svoje mesto v slovenskem kiparstvu.
Keywords: Franc Berneker, mala plastika, socialna tematika, Bernekerjeva melanholija in doživljanje sveta, simbolika in vtkanost osebnega pesimizma
Published: 19.09.2013; Views: 1395; Downloads: 170
.pdf Full text (1,36 MB)

2.
ZDRAVO PREHRANJEVANJE DOJENČKA
Petra Zemljič, 2012, master's thesis

Abstract: V obdobju dojenčka se spreminjajo potrebe po različnih hranilih. Poudarek je predvsem na zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka. Dojenje je pomembno in potrebno za zdravje otroka. Ob odpustu iz porodnišnice je dojenih 88,2% dojenčkov. Leta 2010 je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije izdalo »Smernice zdravega prehranjevanja za dojenčke«. Z uvajanjem mešane prehrane začnemo med 4. in 6. mesecem starosti v zaporedju: zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša, mlečno-žitna kaša, žitno-sadna kaša. Za prenos novih ugotovitev in priporočil strokovnjakov na področju prehranjevanja dojenčka je velikega pomena zdravstvena vzgoja zdravstvenih delavcev. Ključ do uspešne zdravstvene vzgoje predstavlja vsekakor uspešna komunikacija. Namen magistrskega dela je ugotoviti način prehranjevanja dojenčkov in vpliv prehrane na njihovo zdravje in razvoj. Prav tako želimo ugotoviti pomen zdravstvene vzgoje staršev o zdravem prehranjevanju dojenčka in seznanjenost medicinskih sester o »Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke«. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo in metodo anketiranja. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik za starše in strukturiran vprašalnik za medicinske sestre. V raziskovalni vzorec smo vključili 100 naključno izbranih staršev dojenčkov in 30 medicinskih sester zaposlenih na področju pediatrije. Podatki so statistično obdelani s programom Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20.0. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo na pomanjkljivo znanje o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka in hiter upad dojenih dojenčkov po odpustu iz porodnišnice. Sklep. Medicinske sestre so temeljne izvajalke zdravstvene vzgoje in morajo zelo natančno poznati vsebino Smernic zdravega prehranjevanja za dojenčke 2010. Starše morajo poučiti o pomenu dojenja po odpustu iz porodnišnice in o zaporedju uvajanja mešane prehrane v prehrano dojenčka.
Keywords: Smernice zdravega prehranjevanje dojenčka, dojenček, dojenje, komunikacija
Published: 08.08.2012; Views: 2501; Downloads: 503
.pdf Full text (694,77 KB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica