| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza genskih regij povezanih z astmo ter napoved tveganja in odziva na terapijo pri otroški astmi
Petra Ovniček, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Astma je kompleksna poligenska bolezen dihal. Številne študije so v povezavi z astmo, njenimi značilnostmi ali odzivom na terapijo analizirale že mnogo genov, a se rezultati raziskav med sabo močno razlikujejo, prav tako pa mnogi kandidatni geni identificirani v nedavnih študijah na celotnem genomu (GWA študije) še niso bili potrjeni v neodvisnih replikacijih študijah. Večina GWA študij pri astmi ni analiziralo morebitnih povezav med genotipi in kliničnimi podatki ter odzivom na zdravljenje. Le malo je znanega o funkciji z astmo ali njenimi značilnostmi povezanih polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki se nahajajo v nekodirajočih področjih genoma. Namen naše raziskave je bil identificirati nove genetske markerje, ki opredeljujejo resnost astme oz. katerega od njenih podtipov ter vplivajo na odziv na terapije. Nadalje smo v raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je vpliv kandidatnih SNP-jev povezanih z astmo in njenimi značilnostmi na ekspresijo bližnjih genov. Prav tako je bil namen študije tudi napoved tveganja za razvoj astme in odziva na terapijo. V študijo smo zajeli 340 otrok z astmo in 276 zdravih posameznikov. Genotipizacijo smo izvedli z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti. Rezultate smo statistično analizirali z uporabo programskega paketa SPSS. Z izdelavo profilov tveganja, izračuna tveganja iz razmerja obetov ter logistično regresijo smo skušali napovedati tveganje za razvoj bolezni ali odziva na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Izbranim genom, ki se nahajajo v bližini nekodirajočih SNP-jev, ki kažejo na pomembno vlogo pri astmi, smo z uporabo kvantitativnega PCR izmerili gensko ekspresijo in analizirali morebitne razlike v ekspresiji med posameznimi fenotipskimi in genotipskimi skupinami. Identificirali smo nove genetske markerje ki imajo pomemben doprinos k dovzetnosti za razvoj astme, vplivajo na njeno težo in fenotip oz. pogojujejo odgovor na različne proti-astmatične terapije. Najpomembnejša odkritja so nove povezave med SNP-ji na oz. v bližini genov SFXN1, SLC22A4 in SLC22A5 ter odgovorom na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Kot prvi smo ugotovili, da delecija na genu CCR5 ter SNP-ja na genih IL4 in GLCCI1 pogojujejo odziv na proti-astmatično terapijo z anti-levkotrieni pri posameznih pod-tipih astme. Identificirali smo nove povezave med SNP-ji na genih CA10, CTNNA3 in SFXN1 in njenimi fenotipskimi značilnostmi. Prav tako je naša raziskava prva neodvisna replikacijska študija nekaterih v nedavnih GWA študijah identificiranih astma SNP-jev; potrdili smo povezavo med SNP-jema na genih CA10 in SGK493 in tveganjem za astmo. Kot prvi smo s povečanim tveganjem za astmo povezali alel C za SNP rs10496195 v intronu gena HK2. Nadaljnja ekspresijska študija je pokazala povečano izražanje izoforme tega gena pri bolnikih z astmo oz. pri osebah z rizičnim alelom C za omenjen SNP. Ugotovili smo da alel C vpliva na spremenjeno razmerje med izoformama transkripta gena HK2 v limfocitih periferne krvi. Nadalje, naši rezultati potrjujejo hipotezo, da gre pri astmi za heterogeno bolezen pri kateri se genetski markerji lahko razlikujejo glede na podtip bolezni, saj mnoge povezave v skupini ne-atopijskih astmatikov niso bile potrjene v skupini atopikov in obratno. Na podlagi rezultatov izračunov napovedi tveganja lahko zaključimo, da zaenkrat genetski testi pri astmi žal še niso dovolj zanesljivi za prenos v klinično prakso. Najvišjo specifičnost (77,7 %) in občutljivost (63,0 %) smo dosegli pri genetskem profilu za napoved tveganja za ne-atopijsko obliko astme, ki vključuje 9 SNP-jev. Vsekakor bo v prihodnje potrebnih še mnogo nadaljnjih raziskav, funkcijskih študij in meta-statističnih analiz, kakorkoli pa lahko rečemo, da pomemben delček pri razumevanju genetskih mehanizmov pri astmi in korak k individualizirani obravnavi bolnikov predstavlja tudi naša študija.
Keywords: astma, polimorfizem enega nukleotida, asociacijska študija, genska ekspresija, napoved tveganja
Published in DKUM: 22.01.2018; Views: 1755; Downloads: 198
.pdf Full text (4,05 MB)

2.
Non-invasive prenatal cell-free fetal DNA testing for down syndrome and other chromosomal abnormalities
Darija Strah, Petra Ovniček, Janez Bernik, 2015, original scientific article

Abstract: Background: Chorionic villus sampling and amniocentesis as definitive diagnostic procedures represent a gold standard for prenatal diagnosis of chromosomal abnormalities. The methods are invasive and lead to a miscarriage and fetal loss in approximately 0.5–1 %. Non-invasive prenatal DNA testing (NIPT) is based on the analysis of cell-free fetal DNA from maternal blood. It rep- resents a highly accurate screening test for detecting the most common fetal chromosomal abnormalities. In our study we present the results of NIPT testing in the Diagnostic Center Strah, Slovenia, over the last 3 years. Methods: In our study, 123 pregnant women from 11th to 18th week of pregnancy were included. All of them had First trimester assessment of risk for trisomy 21, done before NIPT testing. Results: 5 of total 6 high-risk NIPT cases (including 3 cases of Down syndrome and 2 cases of Klinefelter’s syndrome) were confirmed by fetal karyotyping. One case–Edwards syndrome was false positive. Patau syndrome, triple X syndrome or Turner syndrome were not observed in any of the cases. Furthermore, there were no false negative cases reported. In general, NIPT testing had 100 % sensitivity (95 % confidence interval: 46.29 %–100.00 %) and 98.95 % specificity (95 % confidence interval: 93.44 %–99.95 %). In determining Down syndrome alone, specificity (95 % confidence interval: 95.25 %- 100.00 %) and sensitivity (95 % confidence interval: 31.00 %–100.00 %) turned out to be 100 %. In 2015, the average turnaround time for analysis was 8.3 days from the day when the sample was taken. Repeated blood sampling was required in 2 cases (redraw rate = 1.6 %). Conclusions: Our results confirm that NIPT rep- resents a fast, safe and highly accurate advanced screening test for most common chromosomal abnormalities. In current clinical practice, NIPT would significantly decrease the number of unnecessary invasive procedures and the rate of fetal loss caused by invasive diagnostics.
Keywords: non-invasive prenatal DNA testing, chromosomal abnormalities, Down syndrome, pregnancy, fetal DNA
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 1673; Downloads: 381
.pdf Full text (140,48 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica