| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
IZOLACIJA ANTIOKSIDANTOV IZ JABOLK
Petra Novina, 2016, master's thesis

Abstract: Pri nas in v svetu med sadnimi vrstami v največjem obsegu gojimo jabolka. Jabolka imajo pomembno vlogo v naši prehrani, saj vsebujejo različne antioksidante, kot so fenolne spojine, vitamini C, E in A ter visoko koncentracijo flavonoidov. Namen magistrske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz sort Idared in Zlati delišes, iz svežih in liofiliziranih jabolk. V ta namen smo izvedli klasično ekstrakcijo vzorcev z različnimi topili, pri temperaturah 20 °C, 30 °C in 50 °C in treh različnih časih. Preučevali smo, kateri vzorci imajo najvišje izkoristke pri ekstrakcijah in največji izmerjeni antioksidacijski potencial. Antioksidacijski potencial smo določevali s spektrofotometrično metodo, ki temelji na oksidaciji fenolnih spojin s Folin – Ciocalteaujevim reagentom (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil). Pri obeh sortah jabolk so bili najvišji izkoristki ekstrakcij, kjer sta bili kot topili uporabljena etanol (96 vol %) in aceton, v vzorcih svežih jabolk. Največji izmerjeni antioksidacijski potencial 0,4747 mmol/g, smo določili ob uporabi acetona kot topilo v vzorcu Idared, ki je bil liofiliziran in ekstrahiran pri temperaturi 50 °C v času ene ure. V vzorcu Zlati delišes je bil najvišji antioksidacijski potencial 0,6330 mmol/g, pri 20 °C v času dveh ur ter ravno tako pri liofiliziranem vzorcu, kot topilo pa je bil uporabljen etanol.
Keywords: jabolka, Idared, Zlati delišes, ekstrakcija trdno – tekoče, liofilizacija, antioksidacijski potencial
Published in DKUM: 06.04.2016; Views: 1415; Downloads: 310
.pdf Full text (2,25 MB)

2.
ČIŠČENJE IN PONOVNA UPORABA ZAMAŠENIH POLIMERNIH MEMBRAN PRI PROCESU ULTRAFILTRACIJE
Petra Novina, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Med naprednejše postopke čiščenja odpadnih oljnih vod sodi uporaba ultrafiltracijskih membran, vendar pa je glavna pomanjkljivost membranskih procesov mašenje membran. V diplomskem delu je prikazan postopek čiščenja ter ponovna uporaba zamašenih polimernih (PAN, GR60PP in UFX-pHt) membran pri procesu ultrafiltracije (UF). Proučevali smo gostoto volumskega toka (J) membran v odvisnosti od vhodnega tlaka (p) in hitrost pretoka (q) v odvisnosti od obratovalnega časa (t) pri različnih vhodnih tlakih. Površinske in strukturne lastnosti membrane pomembno vplivajo na pretok skozi membrano, od tega pa je odvisna tudi zmogljivost filtracijske naprave, zato smo pred in po obdelavi ultrafiltracije ter kemijskem čiščenju membran spremljali naslednje fizikalne parametre: stični kot, pretočni potencial, uporabili pa smo tudi Fourierjevo infrardečo transformacijsko spektroskopijo (FTIR) in vrstično elektronsko spektroskopijo (SEM). Na podlagi vseh analiz smo določili učinkovitost kemijskega čiščenja ter spremembe površinskih lastnosti membran.
Keywords: Ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, kemijsko čiščenje, površinske lastnosti.
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 1723; Downloads: 260
.pdf Full text (3,36 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica