Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Kakovost življenja oseb s parkinsonovo boleznijo v času covid-19 pandemije
Petra Lazarevski, 2023, master's thesis

Abstract: Pandemija COVID-19 je prizadela predvsem ljudi z nevrološkimi zdravstvenimi težavami, pa ne le zaradi okužbe, ampak tudi zaradi splošne karantene in omejitev, ki so vplivale tudi na kakovost življenja bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. S pregledom literature smo želeli raziskati kakovost življenja pacientov s Parkinsonovo boleznijo med COVID-19 pandemijo. Metode: Uporabili smo metodologijo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, Web of Science in SAGE Journals poiskali ustrezno literaturo. Glede na hierarhijo dokazov smo jih razvrstili v nivoje, s čimer smo ocenili moč dokazov. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Večina raziskav navaja kot glavni vzrok za poslabšanje kakovosti življenja v času pandemije COVID-19 nezmožnost obiskov zdravnika in prejemanje nasvetov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo treba narediti več raziskav na to tematiko. Z nadaljnjim razvojem telemedicine in približevanjem le-te bolnikom s Parkinsonovo boleznijo bo raziskava v veliko pomoč pri lajšanju zdravja in dobrega počutja posameznikov, njihovih družin in skupnosti.
Keywords: Parkinsonova bolezen, kakovost življenja, COVID-19
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 408; Downloads: 73
Full text (1,70 MB)

Težave in potrebe oseb z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih
Petra Lazarevski, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo samo 1 % populacije. Posledično se jim posveča manj pozornosti kot ostalim osebam z duševnimi motnjami oziroma motnjami duševnega razvoja. Osebe z duševno manjrazvitostjo se, glede na stopnjo prizadetosti, soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. Te obsegajo vse osnovne življenjske aktivnosti. Prav tako so bolj dovzetne za nastanek številnih telesnih in duševnih motenj. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem duševne manjrazvitosti in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre ter opozoriti na preprečevanje nastanka duševne manjrazvitosti. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo v namen preučitve duševne manjrazvitosti, stališč in izvedenih raziskav. Iskali smo tujo in domačo literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo model PRISMA. Rezultati: Po pregledu in analizi literature ugotavljamo, da se pojavlja duševna manjrazvitost pri 1 % celotne populacije v Sloveniji. Preventivne in promocijske aktivnosti za osebe z duševno manjrazvitostjo predvsem izvajajo medicinske sestre. Osebe z duševno manjrazvitostjo se soočajo z vsakdanjimi težavami. Predvsem velik problem predstavljajo duševne motnje. Diskusija in zaključek: Pomembno je spregovoriti o duševni manjrazvitosti. Osebe z duševno manjrazvitostjo imajo različne potrebe in težave, ki jih pogosto ovirajo pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. V veliko pomoč je lahko medicinska sestra, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomaga osebi z duševno manjrazvitostjo ter tako prispeva h kakovostnejšemu življenju. Pomembna je tudi vloga preventive in promocije zdravja med osebami z duševno manjrazvitostjo.
Keywords: Osebnost, duševna manjrazvitost, medosebni odnos, odnos do pacienta, psihiatrična zdravstvena nega.
Published in DKUM: 14.12.2018; Views: 1477; Downloads: 247
Full text (604,98 KB)

Search done in 0.05 sec.