1. Proces Evropske integracije Črne Gore kot države Zahodnega Balkana : magistrsko deloJelena Bulajić, 2024, master's thesis Abstract: Študij magistrskega dela se osredotoča na proces evropske integracije Črne gore kot države Zahodnega Balkana. Glavni motivacijski dejavnik te študije je njen pomen in aktualnost v kontekstu evropske perspektive Črne gore. Namen raziskave je predstaviti proces vključevanja Črne gore v EU in njene perspektive kot države Zahodnega Balkana z ugotavljanjem ključnih dosežkov in glavnih ovir na poti do članstva v Evropski uniji.
Problematika Zahodnega Balkana odpira vprašanje razlogov za podaljševanje evropskega integracijskega procesa. Vladavina prava, dobro upravljanje in temeljne pravice so za EU ključna področja in najpomembnejši dejavniki pri oceni napredka držav Zahodnega Balkana.
Črna gora je prevzela vodilno vlogo pri postavljanju Zahodnega Balkana na pot poskusov gradnje tesnejših vezi z EU. Njene zgodovinske in geografske vezi z evropsko celino vzbujajo težnje po evropski integraciji. Črna gora je od razglasitve neodvisnosti od Srbije leta 2006 kot svoj ključni strateški cilj poudarjala evropsko integracijo. Za proces Črne gore je temeljna reforma uskladitev pravnih, gospodarskih in institucionalnih okvirov z evropskimi standardi. Črna gora velja za državo kandidatko, ki izkazuje največjo usklajenost z zunanjo politiko EU, vendar njena notranja politika in zavezanost vladavini prava ovirata njeno popolno uskladitev s politikami EU. S premagovanjem teh izzivov bi lahko imela Črna gora obetavno evropsko prihodnost kot država članica EU.
Keywords: Evropske integracije, države Zahodnega Balkana, Evropska unija, proces Črne Gore, evropski standardi.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (2,76 MB) |
2. Analiza načina potovanja dijakov v šolo : magistrsko deloPetra Serdinšek, 2024, master's thesis Abstract: Promet predstavlja ključni del gospodarstva, velik del prometa pa zajema prav prihod v šolo in domov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dijaki Srednje prometne šole Maribor trenutno najpogosteje prihajajo v šolo, kateri dejavniki vplivajo na njihove odločitve, kakšno je njihovo dojemanje umestitve kolesarjev v promet in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni v šolo prihajati s kolesom. Analizirali smo tudi dejavnike, ki vplivajo na izbiro avtomobila kot primarno modaliteto za prihod v šolo, in dejavnike, ki vplivajo na možnost menjave avtomobila za drugo modaliteto. V analizo je bilo vključenih 310 dijakov od prvega do četrtega letnika.
Keywords: dijaki, mobilnost, trajnost, prihod v šolo
Published in DKUM: 27.11.2024; Views: 0; Downloads: 0
Full text (3,08 MB) |
3. |
4. Varnost na velikem športnem dogodku - "Evropsko žensko prvenstvo v rokometu 2022" : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaPetra Kramar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Varnost v turizmu je ključnega pomena, zlasti med večjimi športnimi dogodki. Gostovanje velikih srečanj ljudi, vključno z mednarodnimi obiskovalci, zahteva natančno načrtovanje in učinkovite varnostne ukrepe za zagotovitev varnosti vseh udeležencev. To vključuje nadzor množic, protokole za odzivanje v sili, protiteroristične ukrepe in ukrepe javne varnosti. Pričujoča naloga preučuje Evropsko žensko prvenstvo v rokometu 2022, ki se je izvajalo v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori. Preučili smo način, kako se je varnost izvajala v Celjski dvorani Zlatorog. To smo storili s pomočjo intervjujev predstavnika varnostne družbe Sintal in predstavnika celjske policije. Na podlagi odgovorov smo odgovorili na raziskovalna vprašanja in podali predloge za izvajanje varnosti na velikih športnih dogodkih. Ti so izvedba temeljite ocene tveganja, razvitje celovitega varnostnega načrta, sodelovanje z organi kazenskega pregona in službami za nujno pomoč, izvedba strogega nadzora dostopa, uporaba nadzornih sistemov, zaposlitev usposobljenega varnostnega osebja, učinkovito upravljanje z množicami, oblikovanje načrta ukrepanja v sili, vzpostavitev učinkovitih komunikacijskih kanalov, posvečanje pozornosti kibernetski varnosti, izobraževanje javnosti in uporaba napredne tehnologije.
Keywords: rokomet, veliki športni dogodki, varnost, turizem
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,13 MB) |
5. Avtoregulatorna vegetacija v pasu pod drevesi jablan : magistrsko deloPetra Perko, 2024, master's thesis Abstract: Pleveli v vrstnem prosotru so jablanam konkurenčni za hranila in vodo, zato se v standardni tehnologiji pridelave rastlinstvo v pasu pod drevesi zatira z uporabo herbicidov. V zadnjem času je v porastu uporaba alternativnih metod za zatiranje plevela. Ena izmed njih je setev pokrovnih posevkov. V letih od 2021 do 2023 smo v okviru projekta »IPM works« preizkušali izvedljivost sistema avtoregulatorne vegetacije v pasu pod drevesi na kmetiji Marko. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv avtoregulatorne sejane vegetacije na kakovost in količino plodov ter na vegetativni prirast jablan. V vrstnem prostoru jablan smo sejali mešanico cvetočih enoletnic, mešanico cvetočih trajnic in sojo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da sejana avtoregulatorna vegetacija z leti učinkovito prevlada nad avtohtono plevelno podrastjo, ki je prisotna v vrstnem prostoru v nasadu jablan. Soja ima pozitiven vpliv na enoletni prirast poganjkov jablan. Avtohtona podrast in cvetoče enoletnice imajo pozitiven vpliv na prirast obesega debla jablane. Količina pridelka jabolk v obravnavanjih s sejano avtoregulatorno vegetacijo je primerljiva s količino pridelka iz obravnavanja avtohtone podrasti. Glede na rezultate poskusa je vpeljevanje avtoregulatorne vegetacije z različnimi cvetočimi mešanicami v vrstni prostor v sadovnjaku iz vidika zatiranja avtohtone podrasti učinkovito in nima negativnega vpliva na količino in kakovost pridelka.
Keywords: jablana, vrstni prostor, avtoregulatorna vegetacija, avtohtona podrast, pridelek
Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 15
Full text (4,43 MB) |
6. Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalnikiPetra Klanjšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja.
Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja.
Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Keywords: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (8,53 MB) |
7. Stili vodenja in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenem zavodu in gospodarski družbiPetra Škrjanc, 2024, master's thesis Abstract: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja.
V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih.
V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo:
• kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi;
• opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika;
• katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene.
Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS.
Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Keywords: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 42; Downloads: 32
Full text (1,46 MB) |
8. Uporaba adrenalina pri srčnem zastojuSaša Kuzma, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Srčni zastoj predstavlja velik problem v zdravstvu, saj se njegova pojavnost neznatno viša; za njim umre veliko ljudi. Ključno pri srčnem zastoju je njegova prepoznava in znanje zdravstvenih delavcev, saj sta hitra defibrilacija in zunanja masaža srca ključni aktivnosti za povrnitev spontanega krvnega obtoka (ROSC). Namen diplomskega dela je bil raziskati učinke adrenalina pri srčnem zastoju.
Metode: Pregled literature na temo učinkov adrenalina pri pacientih s srčnim zastojem smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, PubMed in Cochrain library. Vso zbrano literaturo smo iskali in prikazali s PRISMA diagramom.
Rezultati: Od 400 najdenih člankov smo jih 8 vključili v končno analizo. Uspeli smo ugotoviti pozitivne in negativne učinke adrenalina. Najpomembnejše ugotovitve so pokazale, da adrenalin v manjših odmerkih in odmerkih z daljšim časovnim oknom vpliva na hitrejšo povrnitev spontanega krvnega obtoka in ugoden nevrološki izid.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob hitri aplikaciji in v ustreznih dozah ter pravem času dajanja pozitivno vpliva na povratek spontanega srčnega ritma in ugodne nevrološke izide. Kljub pregledani literaturi, se še vedno poraja vprašanje, če je adrenalin učinkovit in ali bi ga bilo potrebno zamenjati s katerim drugim vazopresorjem.
Keywords: adrenalin, srčni zastoj, preživetje, znotrajbolnišnično okolje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 92; Downloads: 120
Full text (1,15 MB) |
9. |
10. Pomen gibanja pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijoAljoša Šipoš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Arterijska hipertenzija predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, ki se pojavlja tudi med mladostniki. Raziskave kažejo, da je fizična neaktivnost in sedeč način življenja med mladostniki v porastu, kar povečuje tveganje za razvoj arterijske hipertenzije v tej populaciji. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv gibanja na uravnavanje krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in metoda analize, kompilacije in sinteze. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Web of Science in Cochrane Library ter iskalniku Google Scholar, s pomočjo iskalne strategije, ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 člankov. Gibanje predstavlja pomembno metodo pri uravnavanju krvnega tlaka pri mladostnikih z arterijsko hipertenzijo. Predstavlja tudi uspešen ukrep pri uravnavanju telesne mase, ki neposredno vpliva na zdravje ter vrednost krvnega tlaka mladostnikov.
Razprava in zaključek: Zaradi nenehnega naraščanja števila mladostnikov s hipertenzijo je ključno, da je splošna populacija poučena o arterijski hipertenziji, dejavnikih tveganja ter nefarmakološkimi metodami zdravljenja, kot je gibanje.
Keywords: povišan krvni tlak, adolescenti, fizična aktivnost
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 60; Downloads: 34
Full text (771,55 KB) |
