1. Analiza procesa uvajanja novozaposlenih v podjetju aviat d. o. o.Petra Janežič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo opravili analizo sistema uvajanja novozaposlenih v podjetju AVIAT d.o.o., ki je proizvodno podjetje na področju radiofrekvenčnih povezav. Ker so za delo v podjetju potrebna izredno specifična znanja, je dober sistem uvajanja kritičen in pomemben. Z opravljeno analizo smo preverili, ali je vzpostavljen sistem uvajanja v podjetju uspešen in dobro pripravljen, kaj so njegove prednosti, slabosti, tveganja in kje so priložnosti za izboljšave.
V nalogi smo teoretično raziskali področje uvajanja, mentorstva, posledice dobrega oziroma slabega uvajanja in poiskali primere dobrih praks na trgu. Preko prejetih rezultatov smo ugotovili, da je sistem uvajanja v podjetju dobro pripravljen in so novozaposleni z njim v večini zadovoljni. Kot priložnost za izboljšavo vidimo dodatno izobraževanje vodij in zaposlenih o različnih načinih prenosa znanja novozaposlenim ter določanje ciljev, ki bodo bolj specifični, merljivi, dosegljivi, pomembni in časovno omejeni. Kot izziv uvajanja novozaposlenih na delovnem mestu predlagamo dopolnitev dokumenta s splošnimi informacijami o podjetju, s predstavitvijo oddelkov in produktov podjetja.
Keywords: uvajanje zaposlenih, SWOT analiza, novozaposleni
Published in DKUM: 12.06.2024; Views: 138; Downloads: 35
 Full text (2,46 MB) |
2. ANTIČNI GRKI NA OBMOČJU DANAŠNJE REPUBLIKE HRVAŠKEPetra Janežič, 2016, master's thesis Abstract: Že pred dobo velike kolonizacije med 8. in 6. stoletjem pr. Kr., ko so antični Grki ustanovili prvo kolonijo Kórkyro Melaino (Korkiro Melajno) na tleh današnje Republike Hrvaške, so Grki prihajali v stik s prebivalci te dežele, kar dokazujejo sicer skromne najdbe iz mikenske dobe. Na celotnem ozemlju vzhodnega Jadrana je živelo staroselsko ljudstvo – Iliri, s katerimi so Grki že takrat vzpostavili trgovinsko izmenjavo. Ponovni in intenzivnejši stiki Grkov s hrvaškim ozemljem so se zgodili v dobi »sekundarne grške kolonizacije« ob koncu 4. st. pr. Kr., ko so Grki kolonizirali otoke v Dalmaciji. Ustanovili so nekaj kolonij, naselij in svetišč. Med kolonijami so najpomembnejše Isa, Faros, Tragurij, Epetij, Herakleja in nepoznana kolonija v Lumbardi na Korčuli. Iz zadnjega kraja izvira tudi najstarejši dokument, Lumbardska psefizma, o razdelitvi zemlje na Hrvaškem. Da so se grški pomorščaki počutili varneje pri ponovnem odkrivanju nekoč že poznanega dela sveta, so antični pisci v to območje locirali številne legende in mite. Iz 4. st. pr. Kr. izvira tudi najstarejšo ohranjeno besedilo Períplous (Plovba), ki opisuje hrvaško obalo. Grke je pot zanesla tudi v hrvaško Istro, kjer so predvsem v kraju Nezakcij odkrili raznovrstni arheološki material, ki dokazuje grško prisotnost na tem območju. V teku osvanjanja novih ozemlj so si Grki podredili tam živeče Ilire in v kolonijah vzpostavili enak način življenja kot v matični deželi. Med Grki in Iliri je prišlo tudi do prvega oboroženega spopada na hrvaških tleh, in sicer na otoku Hvaru ob ustanovitvi kolonije Faros leta 385./4 pr. Kr. Na območjih nekdanjih kolonij so arheologi našli številni arheološki material, od keramike, novcev, napisov, orodij, nakita, ostankov obzidij, svetišč, zemljiške parcelacije, kar nam omogoča rekonstrukcijo takratnega načina življenja na Hrvaškem.
Keywords: antični Grki, kolonizacija, Hrvaška, Iliri, Issa, Pharos, Kórkyro Melaina, Palagruža, Lumbardska psefizma.
Published in DKUM: 01.02.2018; Views: 1907; Downloads: 168
Full text (1,35 MB) |
3. Turistični razvoj zdravilišča v LaškemPetra Janežič, 2018, master's thesis Abstract: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Keywords: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Published in DKUM: 01.02.2018; Views: 2285; Downloads: 336
Full text (4,62 MB) |
4. TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJUPetra Janežič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Keywords: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Published in DKUM: 12.10.2010; Views: 3247; Downloads: 429
Full text (10,09 MB) |
