| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 155
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
9. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : varnost v lokalnih skupnostih – dobre prakse, aktualne teme in raziskovanje varnosti v lokalnih skupnostih v zadnjem desetletju
2023, proceedings

Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 9. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kranju v novembru 2023. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na dobrih praksah, aktualnih temah in raziskovanju v zadnjem desetletju. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« ter sodelovanja z raziskovalci iz NIJZ, ZRC SAZU, Univerze v Novi Gorici in praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, vlogo sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti, problematiko drog in zasvojenosti, migracije in integracijo priseljencev, prestopništvo mladih, pravno ureditev zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, ekološko kriminaliteto, stališča prebivalcev do policije in legitimnost policije. Poleg predstavitve različnih vidikov zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih prispevki predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Keywords: varnost, raziskovanje, dobre prakse, Slovenija, konferenca
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 205; Downloads: 10
.pdf Full text (8,52 MB)
This document has many files! More...

2.
Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru : (1973–2023)
2023

Abstract: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2023 praznuje 50. obletnico svojega obstoja. Enajst prispevkov predstavlja razvoj fakultete na znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem področju. Prispevki o razvoju raziskovanja, raziskovalnih projektih, doktorskem študiju in razvoju raziskovalnega kadra, o izobraževalnih programih, posamičnih področjih razvoja na področju policijske dejavnosti, varnostnih ved, kriminologije, informacijske varnosti, kriminalistike, prava in splošnih družboslovnih tem tvorijo celostno sliko razvoja Fakultete za varnostne vede in njenih predhodnic v zadnjih petdesetih letih ter postavljajo pred bralca razmislek o razvoju fakultete v prihodnje. Poleg prispevkov avtorjev s Fakultete za varnostne vede smo objavili tudi recenzije uglednih strokovnjakov s področja družboslovja, kriminologije in forenzične psihologije o njihovih pogledih na razvoj varstvoslovja v zadnjih petdesetih letih.
Keywords: Fakulteta za varnostne vede, jubilej, 50 let, raziskovanje, znanstveni razvoj, varnostne vede
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 396; Downloads: 16
.pdf Full text (6,67 MB)
This document has many files! More...

3.
Psihološka pomoč poklicnim gasilcem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klemen Bohinec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je povzeta raziskava o vplivu stresnih situacij in psihološki pomoči poklicnim gasilcem. Pomen psihološke pomoči interventnim službam se povečuje, vpeljava sistema pomoči pa je postopna in skladna s potrebami. Psihološka pomoč se nudi reševalcem nujne medicinske pomoči, poklicnim gasilcem, policistom in vojakom. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj je stres, kako vpliva na poklicnega gasilca in kakšen je sistem psihološke pomoči v poklicnih gasilskih enotah. Raziskava je bila opravljena s pomočjo strokovne literature, tujih raziskav in anketiranjem. Anketa je bila izvedena med poklicnimi gasilci Gasilsko reševanje službe Kranj. V anketi je sodelovalo 39 poklicnih gasilcev, ki so podali odgovore na različne tipe zastavljenih vprašanj. S pomočjo odgovorov anketirancev je bilo podano mnenje o doživljanju stresnih situacij na interveniranju oziroma pri opravljanju dela ter o podpori in psihološki pomoči, ki so jo deležni. Stres je med poklicnimi gasilci prisoten in povzroča občutke nelagodja, spopadanje s situacijo pa je odvisno od vsakega posameznika. Določeni posamezniki potrebujejo pri spopadanju s stresom in njegovimi posledicami več zunanje pomoči, bodisi s strani družine ali sodelavcev bodisi s strani strokovno usposobljenega osebja. Viri samopomoči so različni in odvisni od posameznikovih navad. Diplomsko delo je s pomočjo raziskave dokazalo, da je stres vedno bolj prisoten. Poklicni gasilci so med bolj izpostavljenimi, zato je odločitev o vpeljavi sistema psihološke pomoči pravilna.
Keywords: diplomske naloge, poklicni gasilec, stres, posttravmatska motnja, psihološka pomoč, psihološki zaupnik
Published in DKUM: 06.05.2022; Views: 599; Downloads: 74
.pdf Full text (775,49 KB)

4.
Stališče javnosti do policistk : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Simona Šare, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje stališče javnosti, občanov in občank, do žensk v policiji, ki se še vedno srečujejo z vrsto težav pri vključevanju v policijske vrste. Ena od težav je pomanjkanje spoštovanja pri strankah v postopku, kar dodatno otežuje opravljanje policijskega dela. Status žensk po svetu se izboljšuje, vendar so te še vedno podvržene mnogim oviram pri doseganju svojih ciljev, predvsem na področju dela in zaposlovanja v poklicih, ki so jih v preteklosti opravljali pretežno moški. Eden takšnih je tudi poklic policista, ki je eden izmed najbolj obremenjujočih, nevarnih in stresnih poklicev, predvsem pa tradicionalno značilen kot poklic, kjer sta potrebni velika fizična moč in sposobnost. Že zaradi tega so ženske kot nežnejši in šibkejši spol v osnovi neprimerne za opravljanje tipičnega policijskega dela, pa vendar so se v preteklosti na teh delovnih mestih izkazale kot izjemno uspešne. Pri tem so s svojimi poglobljenimi komunikacijskimi sposobnostmi in pomirjujočo prisotnostjo v konfliktnih situacijah z deviantnimi posamezniki svoje delo opravile brez uporabe fizične sile v nasprotju z moškimi kolegi. Z omenjenim so pomembno prispevale k spreminjanju prej tipično »paravojaškega« sloga policijskega dela, ki se vse bolj usmerja v koncept v skupnost usmerjenega dela, pri čemer je izrazito odločilnega pomena dobro sodelovanje s skupnostjo. Kljub odpravi diskriminacije na podlagi spola in prepoznavanju žensk na področju policijskega dela kot pomembnih in potrebnih pa se te pri opravljanju svojega dela še vedno srečujejo s premagovanjem ovir, ki so predvsem posledica stereotipov. Raziskava med občani in občankami razkriva, da 81 % anketirancev žensk ne vidi kot manj primernih za opravljanje policijskega dela kot moških, hkrati pa 73 % anketirancev meni, da je glavna ovira za policistke pri opravljanju njihovega dela pomanjkanje podpore pri strankah (občanih) v postopku. Na mestu je torej vprašanje, ali občani ženske zares vidijo kot enakovredne moškim v policijskih vrstah ali je to zgolj posledica družbenega pritiska, ki narekuje enakost moških in žensk. Pomembno je prepoznavanje tako moških kot ženskih lastnosti, ki jih policistke in policisti kot posamezniki prispevajo za doseganje višje kakovosti opravljanja policijskega dela, pri tem pa mora ostati glavno vodilo enakopravnost na področju zaposlovanja, napredovanja in opravljanja dela.
Keywords: policija, policisti, policistke, javnost, stališča, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.01.2022; Views: 667; Downloads: 93
.pdf Full text (1,36 MB)

5.
Psihološka dejavnost in upravljanje s stresom v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Alenka Radej, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Keywords: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Published in DKUM: 01.12.2021; Views: 785; Downloads: 105
.pdf Full text (1,21 MB)

6.
Kriminalno vedenje kot posledica bioloških sprememb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lucija Elmazen Prislan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen vpliv bioloških sprememb na pojav kriminalnega vedenja. Kriminalno vedenje lahko pojasnimo kot odklonsko in deviantno vedenje, ki ni v skladu s socialnimi normami in odstopa od družbenih pravil. Velikokrat vodi v nasilje in agresivno vedenje. Kriminološke teorije že dolgo časa raziskujejo in pojasnjujejo vpliv okolja in socioloških dejavnikov, ki so odgovorni za storilčevo nagnjenost k deviantnem vedenju. V zadnjih letih se predvsem z razvojem tehnologije pojavljajo podatki, ki nudijo vpogled v biološki vpliv kriminalnega vedenja in tako podrobneje razlagajo pomen genetike in možganskih struktur povezanih s pojavom deviantnosti. S tem se ukvarja nevroznanost, ki med drugim pojasnjuje tudi biološke spremembe, ki vodijo v kriminalno vedenje. Človek se rodi z določenim genskim zapisom, ki ga podeduje od matere in očeta, vendar pa se določene spremembe pri izražanju genov in delovanju možganov zgodijo že v prenatalnem obdobju, saj življenjski slog matere v času nosečnosti bistveno vpliva na razvoj ploda. Tako plod, ki je bil izpostavljen cigaretnemu dimu, alkoholu, pomanjkanju ustreznih hranil in materinem stresu v prenatalnem obdobju, kaže izrazite spremembe na možganih, ki se kasneje lahko izražajo kot vedenjske težave, z zmanjšanim inteligenčnim kvocientom, težave z učenjem in hiperaktivno motnjo. V nalogi je opisano delovanje določenih genov, ki vplivajo na kriminalno vedenje. Veliko vlogo pri izražanju genov, ki so odgovorni za kriminalno vedenje, nosi okolje v zgodnjem otroštvu. Zanemarjanje, revščina, nasilje in drugi neprimerni dejavniki v zgodnjem otroštvu vodijo v spremembe pri transkripciji genov, ki se kažejo kot odstopanje normalnih vrednosti pri prenosu živčnih prenašalcev. Genetska podlaga v povezavi z neprimernim zgodnjim življenjskim okoljem vpliva na pojav kriminalnega vedenja.
Keywords: diplomske naloge, kriminalno vedenje, možgani, genetika, prenatalno obdobje, vpliv
Published in DKUM: 06.07.2021; Views: 859; Downloads: 89
.pdf Full text (611,57 KB)

7.
Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Andreja Tratnjek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine. Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke. Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola. Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Keywords: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Published in DKUM: 17.02.2021; Views: 1403; Downloads: 236
.pdf Full text (822,35 KB)

8.
Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Teja Jazbinšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem. Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Keywords: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Published in DKUM: 14.12.2020; Views: 826; Downloads: 103
.pdf Full text (824,41 KB)

9.
Primerjava množičnih in serijskih morilcev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Biljana Marković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Serijski in množični umori spremljajo človeštvo od začetka. Ti so se dogajali že v preteklosti, vendar takrat niso dosegli takšne medijske odmevnosti kot danes. Storilci serijskih ali množičnih umorov so postali zanimivi za medije, saj so bila njihova dejanja nevsakdanja in zato zanimiva za javnost. Če primerjamo novo celino s staro, Ameriko z Evropo, ugotovimo, da je množičnih in serijskih umorov veliko več v Ameriki, seveda pa imamo tudi v Evropi primere množičnih umorov in serijskih. Nekateri med njimi so bila tudi medijsko zelo izpostavljeni, drugi nekoliko manj. Serijski in množični umor spadata med večkratne umore, saj storilci umorijo več oseb hkrati. Treba pa je poudariti, da kriminologija loči med tema dvema pojmoma. Serijski umor je niz več umorov, ki ga storilci storijo v daljšem časovnem obdobju, to lahko traja nekaj dni, mesecev ali več let. Množični umori pa so niz umorov, pri katerih je umorjenih več ljudi hkrati v razmiku nekaj ur. V diplomski nalogi sem se osredotočila na serijske in množične morilce. Predstavljene so definicije obeh skupin morilcev, osebnostne značilnosti obeh, ter tipologija serijskih in množičnih morilcev. V nadaljevanju sem opisala motive za dejanja serijskih in množičnih morilcev in na podlagi primerov poskušala ugotoviti, kako serijski in množični morilci izbirajo svoje žrtve. Za konec sem podala nekaj primerov obeh skupin morilcev. S pregledom literature sem poskušala ugotoviti, kateri so dejavniki, ki so vplivali na morilce, da so se odločili moriti. Skušala sem ugotoviti, kaj je posameznika napeljalo k umoru so imeli težavno otroštvo, težave z duševnim zdravjem ali so na njihova dejanja vplivali drugi dejavniki.
Keywords: diplomske naloge, serijski morilec, množični morilec, umor
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 751; Downloads: 96
.pdf Full text (302,88 KB)

10.
Stres kot najvišja policijska ovira : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tihomir Knežić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomskim delom prikazujemo pojem stresa v policiji skozi nekaj različnih področij. Predvsem so prikazani policijski stresorji, ki so razdeljeni v kategorije: stresorji v zvezi z naravo dela, medsebojni stresorji, organizacijski stresorji in družinski stresorji. Zatem so opisane posledice stresov, ki so jih doživeli policisti, ki so prav tako razdeljene v štiri kategorije: fizične, psihične, socialne in organizacijske. Pokazano je, da stres zelo negativno vpliva na psihično in fizično zdravje policistov, na njihovo socialno življenje, s čimer je zelo oškodovana tudi organizacija, v kateri je policist zaposlen. Na žalost se določeni policisti s stresom soočajo z napačnimi mehanizmi, kot so zloraba alkohola, emocionalno oddaljevanje od družine, disociacija ipd. V stanju umika čutenj ali njihove poplave se vklopi primitivni del možganov, kjer primanjkuje sposobnosti za reševanje težav in uvida v pomene ter razlage, ki so pripeljali do situacije. V takšnem stanju se človek ni zmožen braniti ali uveljaviti oz. izbrati sebi koristno dejanje. Čeprav so mehanizmi soočanja povezani s stabilnimi osebnostnimi karakteristikami, na njih seveda delujejo tudi okolijske variable, kot je vzgoja. Se pravi, da je mogoče uporabljati in se učiti pravilnih oz. adaptivnih mehanizmov soočanja in na tak način preprečiti mnoge slabe posledice stresa, kar je v policijski stroki zelo pomembno. Narava dela policiste uvršča v rizično skupino v smislu pogostejše izpostavljenosti stresorjem in negativnim zdravstvenim posledicam, zaradi česar je neobhodno policiste pripraviti na prihajajoče situacije, kar je možno z edukacijo oz. poučevanjem o pravilnih mehanizmih soočanja ipd. Zelo pomembno je tudi izvajanje psiholoških tretmajev pri policistih, ki so zboleli in imajo znatne psihične in fizične tegobe kot posledice poslovnih stresorjev. Diplomsko delo obravnava oblike in vzroke stresa v policiji s poudarkom na stres kriminalistov, ki se ukvarjajo s področjem zatiranja organizirane kriminalitete. Izvedena je bila anketa med kriminalisti oddelkov za organizirano kriminaliteto na več policijskih upravah v Sloveniji. Prav tako smo za ponazoritev stiske, s katero je lahko soočen policist med rednim delom, izvedli intervju s policistom, ki je bil prisiljen uporabiti strelno orožje zoper storilca kaznivega dejanja. Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predhodno izvedenih analiz pridobljenih podatkov in študij teoretičnih vidikov stresa v policiji, kjer smo podatke sicer črpali iz svetovne strokovne in znanstvene literature, pa so, da so slovenski policisti slabo pripravljeni za preprečevanje in obvladovanje stresa v službi. Ugotovili smo tudi, da je po oceni policistov stres zaradi dogodkov, povezanih s službo (organizacijski stresorji), dokaj pogost in ga policisti najpogosteje izpostavljajo kot vzrok svojih notranjih stisk in težav.
Keywords: diplomske naloge, policija, stres, izgorelost, mehanizmi soočanja
Published in DKUM: 09.07.2020; Views: 872; Downloads: 195
.pdf Full text (334,06 KB)

Search done in 6.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica