| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
Narcisistične in borderline motnje osebnosti
Peter Praper, 1994, review article

Abstract: Antična legenda o Narcisu nam glede na svojo starost daje slutiti, da je narcisizem stalna spremljevalka človeka. Na drugi strani pogosto naletimo na mnenja, da sodobne družbe oblikujejo kulturo narcisizma (Lasch, 1978). Smo le bolj občutljivi in izvežbani v prepoznavnju tega fenomena, ali epidemiološke raziskave dejansko kažejo premik od nevrotične v smeri narcisistične in borderline patologije? Morda bi morali jasneje ločevati med (zdravim) narcisizmom kot ljubeznijo do sebe, ki se kaže v dobrem samovrednotenju in samospoštovanju, in narcisističnimi motnjami osebnosti, kjer človek s samoidealizacijo in grandioznimi fantazijami o sebi v bistvu prekriva prizadet občutek lastne vrednosti ter je zato še posebej občutljiv in ogrožen, saj se lahko kohezivnost sebstva (self-cohesiveness) v takšni situaciji zelo hitro fragmentira. Danes ni dvoma o tem, da narcisistične motnje osebnosti predstavljajo self-patologijo in da imajo svoje razvojno ozadje. Da bi le-to bolje spoznali, moramo natančno poznati razmerja med egom in selfom ter razvojne linije, ki ju v procesu diferenciacije postavljajo v specifičen odnos, ki ga je morda najbolje opredelil Freud v času, ko sta se pojma ego in self še prekrivala. Menil je, da je ena od osnovnih funkcij strukture ega, da očuva integriteto selfa. Kateri prekurzorji igrajo pomembno vlogo pri tem, ali se bo "težja patologija" sploh razvila ali ne in ali bodo nastajajoči razvojni deficiti oškodovali funkcije ega ali kohezivnost selfa? Kdaj se razvije bordderline patologija in kdaj narcisistična? Se ena in druga oblika patologije izključuje ali povezuje? Katere pomembne karakteristike dinamičnegaprepletanja libida in agresije so vpletene? Vse to so odprta vprašanja na tem težko dostopnem terenu raziskovanja.
Keywords: psihoanaliza, narcisizem, motnje osebnosti, objektni odnosi, psihopatologija
Published: 10.07.2015; Views: 959; Downloads: 156
URL Link to full text

3.
Libido, aggression and aggressiveness
Peter Praper, 1993, published scientific conference contribution

Abstract: Referat, predstavljen na prvem Vzhodnoevropskem psihoanalitičnem seminarju,na Dunaju, (april 1993) predstavlja pregled zadnjih sprememb v psihoanalitičnem konceptu agresije. Zavzema se za doslednejšo rabo pojmov agresije in agresivnosti - prvega za destruktivne pojave in oblike, drugega za označevanje gonskih silnic, agresivnih teženj, ki se kažejo kot potreba po obvladovanju, samorazvoju, storilnosti, veljavi ... Med obema, agresijo in agresivnostjo, obstaja prikrita povezava. Osrednji del referata predstavlja predlagani koncept razumevanja libida in agresivnosti v njuni adaptacijski in razvojni funkciji. Na osnovi kliničnih psihoterapevtskih izkušenj ter epidemioloških študij otrok je postavljena trditev, da je pravi pomen libidnih in agresivnih teženj mogoče prepoznati šele potem, ko oba opazujemo v njuni medsebojni povezanosti. Libidna motivacijska energija, investirana v senzorične sisteme (in tako po prehodu iz cenestetičnega v diakritično zaznavanje povezana z ego-funkcijami), omogoča receptivne funkcije (input), medtem ko agresivna motivacijska energija, investirana v mišične sisteme (in povezana z motoriko, torej prav tako z ego-funkcijami), omogoča akcijo (output). Tako ustvarjene krožne reakcije predstavljajo otrokovo kapaciteto za interakcijo z okoljem in omogočajo vstop v objektni odnos. Ta je karakterističen, od drugih odnosov drugačen, po po intenziteti libidne in agresivne izmenjave.
Published: 10.07.2015; Views: 391; Downloads: 19
URL Link to full text

4.
Za razvojno fazo specifične igre
Peter Praper, 1993, review article

Abstract: Psihoanalitična razvojna psihologija, ki temelji na teoriji objektnih odnosov ter preučuje strukturiranje ega, je najsodobnejši trend v razvoju psihoanalize. Novosti ne uvaja le v teorijo, ampak se dotika tudi klinične prakse. Prične že s tem, da redefinira psihoterapijo tako, da se jedro prizadevanja preusmeri iz predelav temeljnih konfliktov (ida) na podporo razvoja po ključnih razvojnih linijah ter jačanje adaptacijskih zmožnosti (na ego). Skozi prizmo razvoja danes drugače razumemo in ocenjujemo travmatska doživetja. Posebno nevarne so "za fazo specifične travme", to so tiste, ki razvoj po neki razvojni liniji zadenejo v kritičnih točkah, nakar se prične rušiti notranja struktura povezav med razvojnimi linijami. Kot enemu od pionirjev psihološke preventive se mi je porodila ideja, da bi bilo mogoče v kritičnih točkah razvoj tudi usmerjati in pospeševati. Igra - še posebej domišljijska - ima pri otrocih vedno tudi to funkcijo. Tako se mi je porodil pojem "za fazo specifične igre". Ustavili se bomo ob najbolj tipičnih razvojnih linijah ter pogledali mesto in vlogo domišljijskega igranja in prehoda na igranje iger (kar je že samo po sebi vaja avtonomije in samoiniciativnosti ob umeščanju samokontrole, kar zahteva, da se otrok identificira s pravili igre). Delavnica naj bi nam približala izkušnjo o tem, kam smo umestili svojo lastno igro in igranje. Za terapevta in še posebej za preventivca, ki mora biti inventiven in kreativen, bi namreč bilo porazno, če je izgubil otroški svet igre.
Keywords: psihoanaliza, otroška igra, razvojne linije, ego, objektni odnosi
Published: 10.07.2015; Views: 579; Downloads: 58
URL Link to full text

5.
6.
Dinamično interpretativna, ali tudi razvojna diagnoza v tretmanu nepsihotičnih pacientov?
Peter Praper, 1992, review article

Abstract: Človekova osebnost je kot objekt opazovanja ena najtežjih področij raziskovanja. Do danes tudi moderne znanosti niso razvozljale te enigme. Psihoanaliza, ta misteriozna psihologija v senci, se je v zadnjih tridesetih letih razvila do dokaj konstinentne in koherentne teorije. Skozi klinično prakso je ohranila svojo moč obnavljanja in tako nadaljevala pot iz klasične Freudove teorije preko ego psihologije do teorije objektnih odnosov. Tako je psihoanaliza postala obenem psihoanalitična razvojna teorija. Po Freudovi teoriji psihoseksualnega razvoja so teorijo objektnih odnosov kot drugo razvojno teorijo pogosto zoperstavljali Freudovi teoriji. Sprožili so prepir kaj je pomembnejše - zadovoljevanje potreb in doživljanje ugodja ali navezovanje kontakta. Danes smo presegli nivo tega prepira, podobnega vprašanju, kaj je pomembnejše - kokoš ali jajce. Vemo, da govorimo o dveh aspektih razvoja. Z vidika klinične prakse Freudova teorija psihoseksualnega razvoja predstavlja osnovo dinamično - interpretativne diagnoze, medtem ko teorija objektnih odnosov, povezana z ego psihologijo, predstavlja izhodišče razvojne diagnoze, ki osvetljuje strukturiranje ega in selfa. Prispevek vključuje diskusijo o najpomembnejših razvojnih linijah ter o možnosti integracije obeh - dinamične in razvojne diagnoze.
Keywords: psihoanaliza, psihoterapija, diagnostika
Published: 10.07.2015; Views: 443; Downloads: 48
URL Link to full text

7.
Uporaba psihoanalitičnega kavča v psihoterapevtskem procesu
Peter Praper, 1992, original scientific article

Abstract: Uporaba kavča v psihoanalizi je inovacija, ki jo je uvedel Freud, ko je ugotovil, da tako olajša proces svobodnih asociacij. Pacient se poleg tega v analizi bolj ukvarja s samim seboj, išče psihični determinizem lastnih asociacij. V psihoterapiji- kot jo definira ameriška ego psihologija- je uporaba kavča kontraindicirana. Zaradi slabe analizabilnosti pacientov z razvojnimi deficiti strukture ega uporaba svobodnih sociacij ni več mogoča. Kavč bi celo utegnil potencirati razvoj maligne regresije. V opisanem primeru pa terapevt in pacient odkrijeta, da je uporaba kavča edina možna pot. Ne zaradi vzpodbujanja asociacij ampak zaradi tega, ker je pacient bil ujet v tako hudo paranoidno pozicijo, da prenesel govorice oči. Kavč mu je omogočil regresijo v predsimbiotično obdobje (v primarni narcizem). Od tam je pričel svoj razvoj. Po osmih letih terapije je "shodil", prešel v terapijo vis a vis ter pričel prakticirati.
Keywords: psihoanaliza, psihoterapija, študija primera
Published: 10.07.2015; Views: 310; Downloads: 35
URL Link to full text

8.
ODRASLI BOLNIKI Z MOTNJO POMANJKLJIVE POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO (ADHD): SOOČANJE Z VSAKODNEVNIMI OBREMENITVAMI
Jelena Milić, 2016, master's thesis

Abstract: Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je ena izmed najbolj pogostih psihiatričnih motenj med otroki in mladostniki. Kljub nekdanjemu prepričanju, da je ADHD značilen za mlajšo populacijo, je danes znano, da mnogi njegovi simptomi s starostjo ne izvenijo. Znaki se v odrasli dobi kažejo v nekoliko drugačni obliki: kot nenehen notranji nemir, impulzivno reagiranje in težave z ohranjanjem pozornosti. Primanjkljaji v pozornosti, nadzoru impulzov in socialnih interakcijah pri odraslih z ADHD-jem vodijo v disfunkcije na več življenjskih področjih. Zaradi omenjenih simptomov bolniki z ADHD-jem pogosto ne dosežejo svojega polnega potenciala. ADHD ne vpliva torej zgolj na življenje bolnika, temveč ga pomembno ovira na učnem, socialnem in delovnem področju, pogoste pa so tudi težave s samopodobo. Skozi magistrsko delo smo spoznali in podrobno preučili značilnosti odraslih bolnikov z ADHD-jem, na kakšen način vplivajo simptomi na njihovo vsakdanje življenje in s kakšnimi obremenitvami se soočajo. Prav tako smo spoznali različne oblike pomoči in podpore odraslim z ADHD-jem. V emipirčnem delu smo s pomočjo vprašalnika skušali ugotoviti, katere so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo odrasli z ADHD-jem. Zaradi premajhnega vzorca sicer nismo mogli izpostaviti najbolj pogostih težav, vseeno pa smo uspeli opozoriti na prisotnost različno pomembnih težav, s katerimi se morajo bolniki vsakodnevno soočati. Ena izmed pomembnih ugotovitev magistrskega dela je, da so udeleženci označili vsaj eno postavko na prav vseh področjih, kar nakazuje na resnost in pomembnost posledic, ki jih povzročajo simptomi.
Keywords: ADHD pri odraslih, motnje pozornosti, hiperaktivnost, impulzivnost, posledice simptomov ADHD-ja
Published: 24.10.2016; Views: 2773; Downloads: 411
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica