| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Avtobiografskost v potopisih Alme M. Karlin
Pavlina Grošelj, 2019, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo prikazuje in analizira notranji svet svetovne popotnice in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin. Ta je o svojem popotovanju napisala potopise z naslovi Samotno potovanje, Urok Južnega morja in Doživeti svet. Ob tem je bila izdana knjiga z naslovom Popotne skice, kjer so zbrani njeni prispevki, poslani celjskemu časopisu Cillier Zeitung v času njenih potovanj. Potovanje Alme M. Karlin je bilo polno preprek, ki so oblikovale pisateljičin duševni svet. Avtorica je v potopisnih prispevkih poudarjala predvsem lastna občutja, ki so bila ključna za magistrsko delo. Na podlagi njenih mnenj in komentarjev smo si lahko ustvarili sliko njene osebnosti in sliko njenega odnosa do različnih tematik. Tematike, obravnavane v magistrskem delu, se pojavljajo v vseh njenih delih ter razkrivajo njen odnos do sebe in notranjih bojev, s katerimi se je spopadala na svoji poti. Razkrivajo tudi, kaj je nadvse ljubila, čemu se je odrekla, kaj je prezirala in kaj sovražila. Pomemben je njen odnos do spola, materinstva, družine in moških, s katerimi je imela zelo slabe izkušnje. Med pomembnejšimi so zagotovo njeni odnosi do potovanja, izobraževanja in umetnosti, tujine, tujcev in tuje kulture ter seveda do njene domovine, Evropejcev in Evrope. Zanimiv je tudi pisateljičin odnos do religije, ki se je spreminjal glede na njeno duševno stanje. Obravnave je deležen tudi odnos do vojne in politike, ki pride do izraza le ob posebnih trenutkih. Delo je vsekakor prikaz zanimivega potovanja po svetu, pisateljičine osebnosti in njenih skritih želja, upov, razočaranj ter njene osebne tragedije.
Keywords: Alma Maksimilijana Karlin, Samotno potovanje, Urok Južnega morja, Doživeti svet, Popotne skice, potopisi, avtobiografskost v potopisih
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1035; Downloads: 226
.pdf Full text (1,39 MB)

2.
Fotoklub Maribor 1936-2016
Pavlina Grošelj, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na delovanje in uspehe Fotokluba Maribor med leti 1936–2016. Temelji na analizi gradiva iz Arhiva Fotokluba Maribor, ki je bilo doslej neraziskano in neurejeno. Naloga predstavlja historiat fotografskega kluba, ki je bil leta 1936 ustanovljen kot Fotoklub Maribor, leta 1945 bil preimenovan v Fotoamatersko društvo Maribor, leta 1949 v Foto-Kino klub Maribor, od leta 1974 pa deluje kot Fotoklub Maribor. Glavna naloga fotokluba je (bilo) izobraževanje novih fotoamaterjev, organiziranje tečajev, predavanj in razstav. Kot je pokazala raziskava, je bil klub najuspešnejši v obdobju med leti 1960–1975, ko je bil zaradi števila in uspešnosti razstav ter prejetih priznanj imenovan za najboljši fotoklub v Jugoslaviji in Sloveniji, njegovi člani pa so zasedali prva mesta na domačih in mednarodnih razstavah. Takrat je bila znotraj kluba ustanovljena tudi skupina Mariborski krog (1971–1974), katerega člani so v slovensko in jugoslovansko fotografijo vnesli nove, tedaj še nerazumljene in neznane smernice, njihov doprinos pa upravičeno velja za največji uspeh kluba. Ob razpadu Jugoslavije je sledilo manj uspešno obdobje Fotokluba. Izrednega pomena je tudi Fotogalerija Stolp, prva fotogalerija v Sloveniji, ki so jo člani odprli leta 1989. Skupaj s Fotoklubom Maribor je še danes nepogrešljiv del mariborske kulture in slovenske fotografije.
Keywords: Fotoamatersko društvo Maribor, Foto-Kino klub Maribor, Fotoklub Maribor, Fotogalerija Stolp, Mariborski krog
Published in DKUM: 14.11.2019; Views: 956; Downloads: 102
.pdf Full text (2,69 MB)

3.
URBANISTIČNI RAZVOJ VELENJA 1948-2014
Pavlina Grošelj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za edina takšna mesta pri nas. Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga. Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov ter zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard. To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru. Velenje, ki danes velja za »mesto moderne«, je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
Keywords: Velenje, urbanistični načrt, premogovnik Velenje, industrializacija, Le Corbusier, Strmecki, Trenz, Korpnik in Vučina, razvoj mesta Velenje
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2747; Downloads: 353
.pdf Full text (1,91 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica